SLOVO OD FEBRUARJA

PRVI MAREC JUTRI JE;
DOM MOJ V SONCU KOPA SE;
DANES-ZADNJI FEBRUAR,
JUTRI MI BO MALO MAR.

S PIVOM SPET SE SONČIVA,
SONCE OBOŽUJEVA;
PRAVE ZIME LETOS NI;
SO POLETNE ZIMSKE DNI.

TA POMLAD PA SLADKO SPI,
SPLOH NE VE, DA ZIME NI.
”NO, POMLAD, LE ZBUDI SE,
IN POKAŽI ČARE VSE!!”

KURENTI ŽE DELAJO,
IN PRI TEM USPEŠNI SO;
MASKE BODO ŠE PRIŠLE,
KURENTOM POMAGALE.

LETOS ZIMA PRIDNA JE,
SAJ SE SPLOH NE ČUTI JE;
ROŽIC NEKAJ ŽE CVETI,
LEPŠAJO NAM ZIMSKE DNI.

NA SPREHODU SEM BILA,
MURENČKA SEM VIDELA;
REVEŽ SE USTRAŠIL JE,
DA GA JAZ POHODIM NE.

”MURENČEK, NIČ SE NE BOJ,
PRIDI IZ LUKNJE IN ZAPOJ;
RADA SLIŠALA BI TE,
PA ČETUDI ZIMA JE.”

MUREN IZ LUKNJE NI PRIŠEL;
SREDI ZIME NE BO PEL;
JAZ BILA SEM ŽALOSTNA,
SEM ZATO DOMOV ODŠLA.

MESEC MAREC JUTRI BO,
ROJSTNI DAN PRAZNUJEMO;
MOJA SESTRA JOŽICA,
TA DAN PRAZNIK SVOJ IMA.

NA HRUŠICI, 28.2.2019  (412.)

ZIMSKO RAZMIŠLJANJE

DVAJSETEGA FEBRUARJA V NARAVO POHITIM,
KER V PRAZNI HIŠI SAMA DOLGO NE ZDRŽIM;
ZDRAVJE PUŠČA NA CEDILU ME VSAK DAN ZELO,
SE ODLOČIM, DA NARAVA MI ZDRAVILO BO.

SREDI ZIME VSAKODNEVNO SE POČUTIM BOLJ SLABO,
VSAK SPREHOD V NARAVI ZAME DOBRODOŠEL BO;
RADA HODIM V GOZDU SAMA, SE NIČESAR NE BOJIM,
SE ZATO PO GOZNI POTI ZDAJ ODPRAVIM TJA NA TRIM.

DOLGA POT ME MED DREVESI VODI TJA DO KLOPICE,
S HITRIMI KORAKI POHITIM, DA VSEDEM SE;
SEM UTRUJENA IN RADA TAM SEDELA BI,
DA PO DOLGI, TIHI HOJI, DUŠA ODPOČIJE SI.

VČERAJ SEM NA BELO POLJE SAMA JAZ ODŠLA,
DANES PA NA TRIMU TUDI SAMA SEM BILA;
SAMA SEM DOMA IN SAMA NA SPREHODU SEM,
KAM NAJ GREM, DA TA SAMOTA VEČ NE BO PROBLEM?

VREME SE POČASI KVARI, SONCA NI VEČ TOLIKO,
JAZ PA VIDELA BI RADA, DA SIJALO BI MOČNO;
SREDI ZIME NE VERJAMEM, DA SNEGA NE BO,
SE BOJIM, DA SE NAM ZIMA MAŠČEVALA BO.

ZIMA RADA Z REPOM MIGA DOLGO ČASA ŠE,
MARCA IN APRILA, MAJA, ŠE BO SMUČANJE;
JAZ PA, KI NE MARAM ZIME, BOM OD DOMA ŠLA,
SE PELJALA NA OBALO MORJA NAŠEGA.

MORJE JE ZA MOJO DUŠO IN PA ZA OČI,
RADA GLEDAM IN POSLUŠAM, KO LAHNO ŠUMI;
MORSKI ZRAK MI PAŠE, KER JE DOBER ZA TELO;
UPAM, DA POLETJE VROČE KMALU TUKAJ BO.

NA HRUŠICI,20.2.2019  (411.)

POROČNA OBLETNICA (35.)

DANES JE OBLETNICA,
MOJA IN PA MOŽEVA,
KO SVA DAVNO REKLA SI,
TI BOŠ MOJ DO KONCA DNI.
(MOJA BOŠ DO KONCA DNI).

DAN JE SONČEN BIL IN TAK,
DA JE VAREN BIL KORAK;
KO SVA ŠLA NA OBČINO,
NI BILO PREVEČ MRZLO.

TAM SVA OBLJUBILA SI,
VSE, KAR ZAKON NAM VELI,
IN DO DANES ŠE VELJA,
ZAOBLJUBA NAJINA.

RADA SE IMAVA ŠE;
TO BOLJ SPOŠTOVANJE JE;
KI SVA PRISLUŽILA GA,
SKOZI SKUPNA LETA VSA.

ZDAJ ŽELIVA SI OBA,
DA LE ZDRAVA BI BILA;
ZDRAVJA MOČ KUPITI NI,
KAKOR DRUGE VSE STVARI.

STARAVA SE ZDAJ MIDVA;
Z ZDRAVJEM ŠE KAR SHAJAVA;
VNUKOV ŠE PRI NAMA NI;
AMPAK, BODO ŽE PRIŠLI.

PREDEN S TEGA GREM SVETA,
SI ŽELIM LE ENEGA:
VIDELA BI RADA ŠE,
VNUKE ALI VNUKINJE.

ZDAJ ZAENKRAT TOLIKO,
KER SE PRAZNOVALO BO,
MNOŽICO ZAKONSKIH LET,
KAR SVA Z MOŽEM ŽE NA SVET’.

NA HRUŠICI,18.2.2019  (410.)

FEBRUARSKO SONCE

ZLATO ME SONCE OBSIJE Z NEBA,
MOJA PA DUŠA SE Z ŽARKI IGRA;
KOMAJ ČAKALA TOPLOTO SEM TO;
NA ZIMSKEM ZRAKU POGRELA ME BO.

FEBRUAR MESEC NA SREDI JE ŽE,
ZIMA PA SKRIVA SE VRHU GORE,
NOČE IN NOČE SNEGA NAM NASUT’,
DA BI GAZILI GA, V ŠKORNJE OBUT’.

NIČ VEČ NE BO, KOT JE NEKDAJ BILO;
ZIMA JE SKOPA S SNEGOM ZELO;
DARS OD TE ZIME KORISTI IMA,
SAJ SPLOH JIM TREBA NI PLUŽIT SNEGA.

MRZLE SEM ZIME VESELA ZELO,
VEM, DA SPOMLADI ŠKODLJIVCEV NE BO;
KADAR POZIMI ZMRZALI SPLOH NI,
VRTU IN NJIVI SLABO SE GODI.

KER PA VRTIČEK IN NJIVO IMAM,
TRUDIM Z OBEMA SE, KOT VEM IN ZNAM;
TOPLE SE ZIME POZNAJO ZELO,
SAJ ZELENJAVE NA VRTU NE BO.

TUDI NA SADJU POZNA SE MOČNO,
ČE MRZLA ZIMA SPI TAM ZA GORO;
KADAR JESENI BO SADJE ZA OBRAT’,
BO TAKRAT MALO ZA V SHRAMBO DAJAT’.

RADA POSLUŠAM STAREJŠE LJUDI;
ČEZ TOPLO ZIMO POTARNAJO VSI;
ČE FEBRUARJA TOPLO JE ZELO,
MARCA, APRILA HUDO BO MRZLO.

NA HRUŠICI,15.2.2019  (409.)

DAN ZALJUBLJENIH

KAJ NAJ DANES PODARIM,
KO JE SVETI VALENTIN?
SRČEK RDEČ POŠILJAM VAM,
PA ŠE PESMICO DODAM.

DAN LJUBEZNI DANES JE,
ZA VSE NAS, ZALJUBLJENE;
ČE SI ŽENA ALI MOŽ,
TE OČARA ŠOPEK ROŽ.

ČE NA SVEŽE LJUBIŠ JO,
ČOKOLADA SUPER BO;
JAGODO JI V POPEK DAJ,
IN OD TAM JO POSESAJ!

ČE GA LJUBIŠ TI ZELO,
ZANJ KOSILO PRAVO BO;
JUHA, ZREZEK IN KROMPIR,
ZA NAZDRAVIT’ PA ŠE ”PIR”.

JE LJUBEZEN PRAVA STVAR;
NE DOBIŠ JE ZA DENAR;
TAKE, DA SE TE DRŽI,
VSE DO KONCA TVOJIH DNI.

LAHKA JE LJUBEZEN TA,
KI SE JO KUPITI DA;
S TABO URICO JE LE,
VEČ POTEM NE MARA TE.

SONČEN, VALENTINOV DAN,
JE LJUBEZNI VES PREDAN;
ČUVAJMO JO, ČE SE DA,
VSE DO DIHA ZADNJEGA.

NA HRUŠICI,14.2.2019   (408.)

NEVERJETNI FEBRUAR

TRINAJSTI JE FEBRUAR,
KO POGLEDAM KOLEDAR;
SONCE GREJE ME TOPLO,
BREZ OBLAKOV JE NEBO.

JE VESELJE ZUNAJ BIT’,
SAJ JE VREME PRAVI HIT;
VETER NEŽNO PIHA ŠE,
KAR PA SPLOH NE MOTI ME.

STOLČEK NA TERASO DAM,
IN SE SONCU VSA PREDAM,
DA TOPLO POGREJE ME,
ZA HLADNEJŠE URICE.

JUTRI JE SVET’ VALENTIN,
KLJUČE IMA DO KORENIN;
DAN JE VSEH ZALJUBLJENIH;
TUDI JAZ SEM ENA NJIH.

NA TA PRAZNIK LJUBI MOŽ,
BO PRINESEL ŠOPEK ROŽ;
ON, KI MENE RAD IMA;
SKUPAJ SREČNA SVA OBA.

NI LAHKO DO SREČE PRIT’,
ZANJO MORAŠ SE BORIT’,
A, KO ENKRAT JO IMAŠ,
ZANJO VSE OD SEBE DAŠ.

DOLGA LETA SREČEN SI,
ČE DRUŽINA SKUP’ DRŽI;
AKO TO NAM NE USPE,
SREČA VEČ NE VRNE SE.

KO NAS SREČA ZAPUSTI,
SMO NESREČNI, ŽALOSTNI;
NE OBUPAJMO PA NE,
SAJ ZA NAS JE SREČA VSE.

MORAMO MOČI NABRAT’,
IN SE ZANJO BOJEVAT’;
VANJO VSI VERJAMEMO,
SREČNI SMO, ČE ZMAGAMO.

NA HRUŠICI,13.2.2019   (407.)

SREBRNI ŠTEFAN

DRAGI ŠTEFAN HADALIN:
KO SE TI SPUSTIŠ S PLANIN,
SMUK TI RAVNO NE USPE,
SLALOM PA TI SUPER GRE.

TA PRESNETI ”PANTIRO”,
TE PREMAGAL JE SAMO;
DRUGI SO TRUDILI SE,
A PREMAGALI TE NE.

ŽIVCI SPET TRPELI SO,
CELO KOMBINACIJO;
S TABO SMO ČAKALI VSI,
KI PRENOS SMO GLEDALI.

AL’ MEDALJA BO, AL’ NE,
TO SMO SPRAŠEVALI SE,
A NA KONCU JE SREBRO,
SVETILO SE KOT ZLATO.

PRAVI FANT OD FARE SI;
SMUČANJE TI RES LEŽI;
KAR POGUMNO ŠE NAPREJ,
DA USPEHOV BO ŠE ”KEJ”.

NA HRUŠICI,11.2.2019   (406.)

ZLATA ILKA

DRAGA MOJA ILKA TI,
VEŠ KAJ V MENI SE GODI?
KO NA SMUKU VOZIŠ TI,
V PRSIH MI SRCE NORI.

HITRO PELJEŠ TI TAKO,
DA SE STRGALO MI BO;
MOJE PA SRCE ŽE VE,
DA BOŠ ZLATO TI DEKLE.

TUDI PAMET PRAVI MI,
DA NAJBOLJŠA V SMUKU SI;
KOMAJ DOČAKALA JE,
KONEC TEKME SMUČARSKE.

DANES SUTER IN PA VONN,
STA TI DALI SVOJ POKLON:
DOBRA V SMUKU SI TAKO,
DA ZASLUŽIŠ SI ZLATO.

TAM NA CILJU KURENTI,
ZATE SO NAVIJALI;
KO ZDRAVLJICO SO IGRAL’,
PETI SO JO POMAGAL’.

SMUČARSKA JUNAKINJA,
DOBRA, LEPA, PAMETNA;
TO SI, ILKA ŠTUHEC TI;
TAKE JE NA SVETU NI!

NA HRUŠICI,10.2.2019  (405.)

UF, UF, KONEC JE…

VČERAJ ŠNOPS JE KUHAN BIL;
KDO GA TOLIKO BO SPIL;
VSE PREVEČ GA JE ZA NAS,
KER GA PIJEMO POČAS’.

SEM IN TJA VČASIH ŠE,
SPIJEM ŠILCE ALI DVE;
ŽGANJA RES JE TOLIKO,
DA ŠE ZA PRODAJO BO.

AMPAK, TREBA SE JE BAT’,
KAKŠEN LITERČEK PRODAT’;
ČE TE POLICAJ DOBI,
KMALU KAZEN TI SLEDI.

ŠNOPČEK ZA ZDRAVILO BO,
KO BO ZDRAVJE PEŠALO;
TRAVE BOMO NAMOČIL’;
SE TINKTURE VESELIL’.

TRAVE ZDRAVIJO LAHKO,
ČE JIH V ŠNOPS NAMOČIMO;
TIMIJAN IN KOSTANJ ŠE,
ZA PREHLAD IN VENE VSE.

KOSTANJ TRAVA RAVNO NI,
A POMAGA, ČE BOLI,
VENE PRAV POŽIVLJA NAM,
ČE NAMAŽEMO GA TAM.

ČE PA PRAVO MERO IMAŠ,
IN, ČE TRAVICE POZNAŠ,
NI SE TREBA BATI TI,
SAJ TAKRAT BOLEZNI NI.

NA HRUŠICI, 8.2.2019  (404.)

POEZIJA Z MOJIH STAREJŠIH ZAPISKOV

NOVOLETNA VOŠČILA IN POEZIJA, NAPISANA 2.12.2008

1.

NAJSREČNEJŠE NOVO LETO,
NAJ SE LETOS VAM ZGODI,
LE Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI,
NAJ V HIŠO PRIHITI.

NAJ PRINESE NAJVEČ SREČE,
ZDRAVJA NAJVEČ NAJ VAM DA,
NAJ SRCE NAJMANJ TREPEČE,
ZA ČLOVEKA DRAGEGA.

(403.)

2.

MIKLAVŽ, BOŽIČEK, DEDEK MRAZ,
TRIJE DOBRI SO MOŽJE;
KONEC LETA VEDNO NAS,
PRAV BOGATO OBDARE.

(402.)

3.

NOVO LETO JE VSE BLIŽE,
STARO PA NAM MAHA ŽE,
RADO BI SE POSLOVILO,
PROSTOR SVOJ MU ODSTOPILO.

NI VEČ ZA NOBENO RABO,
BI PUSTILO VSE ZA SABO,
MLADE IN STAREJŠE VSE,
SREČNE IN PA ŽALOSTNE.

VEČ NE MORE NAREDITI,
KAR BILO JE, JE BILO,
MORA NOVEMU PUSTITI,
DA NAM NAREDI LEPO.

NOVO NAJ SE BOLJ POTRUDI,
KAKOR SE JE TRUDIL SAM,
LEPEGA NAJ VEČ PONUDI,
TRAJA TO NAJ DAN NA DAN.

NAJ CEKINI ŽVENKETAJO,
IN ŠE MLADE NAJ IMAJO,
BOGEC NAJ NAM ZDRAVJA DA,
TJA DO KONCA NAŠEGA.

(401.)

4.

RADA IMAM NOVO LETO,
KI BO KMALU SPET PRIŠLO,
V SKRIVNOSTI BO ODETO,
KI SE NAM ODSTIRAJO.

DNI VELIKO BO PRED NAMI,
VSAK OD NJIH DRUGAČEN BO,
Z ROŽICAMI LE POSTLANI,
AL’ PA TRNJE RASLO BO.

KADAR BODO ROŽE RASLE,
V SRCU MENI BO LEPO,
KO PA TRNJE BO POGNALO,
BO SRCE BOLJ ŽALOSTNO.

ROŽE LEPE BOM NABRALA,
JIH NEKOMU PODARILA,
TRNJE BOM PA UNIČILA,
DA NE BOM SE PIČILA.

IN TAKO BEŽIJO LETA,
JIH USTAVITI NI MOČ,
ČIMVEČ NAJ SE JIH OBETA,
PREDNO ME ZAGRNE NOČ.

(400.)

5.

MLADO LETO, PRIDI BLIŽE,
NIČ SE MENE TI NE BOJ,
LE PREVERIM ŠE DOGODKE,
KI JIH PUŠČAM ZA SEBOJ.

PRIDI, PRIDI, KOMAJ ČAKAM,
DA NA NOVO ZAŽIVIM,
LEPŠE DNI MI TI PRINESI,
KI TAKO SI JIH ŽELIM.

POTLEJ VSE BO MNOGO LAŽJE,
BO ODPADEL DNEVNI BOJ,
BOM ZAPLULA V MIRNE VODE,
ZA ČIMDALJŠI SVOJ OBSTOJ.

IN ZATO TE KOMAJ ČAKAM,
DA IZPOLNIŠ MI ŽELJE;
STARO LETO PA NAJ HITRO,
KAR MED STARO ŠARO GRE.

(399.)

6.

STARO LETO STRAN ODHAJA,
ALI SREČNO JE BILO;
ALI VSAJ BILO JE ZDRAVO,
KOT MI JE ŽELEL NEKDO?

MENI SREČE NI PRINESLO,
TAKŠNO, KOT ZASLUŽIM JO,
PA ŠE ZDRAVJE JE ODNESLO;
SE BORIM Z BOLEZNIJO.

IN ZATO TEŽKO ŽE ČAKAM,
DA NAPOČI TISTI ČAS,
KO BO SREČNO NOVO LETO,
PRIKORAKALO MED NAS.

(398.)

7.

MIKLAVŽ, BOŽIČEK, DEDEK MRAZ;
KDO JIH DANES NE POZNA;
DOLGO SPREMLJALO ŽE NAS,
VSAK ZA NAS DARILA IMA.

KO SE BLIŽA KONEC LETA,
SPOMNIMO SE NANJE MI,
KER NAS BODO OBDARILI,
ČE SMO PRIDNI KAJ BILI.

(397.)

8.

SE LETO IZTEKA,
SO DOLGE NOČI,
PRIPRAVA POTEKA,
NA PRAZNIČNE DNI.

NAJPREJ MIKLAVŽ,
BO PRINESEL DARILA,
KER JIH ČEZ LETO,
NIČ NISEM DOBILA.

POTLEJ BOŽIČEK,
KAK EVRO BO DAL,
DA BO MOŠNJIČEK,
BREZ LUKNJE OSTAL.

KONEC DECEMBRA,
PA TISTI JE ČAS,
KO NAS OBIŠČE,
ŠE DEDEK MRAZ.

DOBRO, DA IMAMO,
VESELE MOŽE,
KI NAM POZIMI,
TOPLIJO SRCE.

(396.)

9.

NOVO LETO JE NA PRAGU,
KOMAJ ČAKAMO GA ŽE,
STARO PA SE ZDAJ POSLAVLJA,
IN V ZGODOVINO GRE.

(395.)

10.

LETO ZOPET SE POSLAVLJA,
MALO JE ŠE STARIH DNI,
NOVO LETO SE PRIPRAVLJA,
DA V DEŽELO POHITI.

NAJ PRINESE POLNO VREČO,
ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA VAM,
PA ŠE POLN KOŠ CEKINOV,
ZA SREČNEJŠI NOVI DAN.

(394.)

NOVOLETNA POEZIJA, NAPISANA 3.12.2008

11.

NOVO LETO SE OBETA,
ZDRAVO, SVEŽE BO PRIŠLO,
PRAZNE LISTE RAZDELILO,
DA JIH MI POPIŠEMO.

KAJ NAM PRAVZAPRAV OBETA,
LETNIK DVA TISOČ DEVET?
NAJ NAPIŠEMO NA LISTE,
DA NE ZNAMO VEČ ŽIVET?

TUDI, ČE DENARJA NI,
PA NEKAKO SE ŽIVI,
RADI BI IMELI MIR,
IN ŽIVELI BREZ OVIR.

VSAKO LETO TEŽJE JE;
DOLGO VEČ TAKO NE GRE!
UPAM, DA BO BOLJE SPET,
V LETU DVA TISOČ DESET.

(393.)

NOVOLETNA POEZIJA, NAPISANA 4.12.2008

12.

SPET DECEMBER JE PRIŠEL,
Z NJIM PA DNEVI SNEŽNO BELI,
KI JIH SONCE POZLATI;
KAJ BI SI ŠE VEČ ŽELELI.

TO JE ZIMSKA PRAVLJICA,
KI SE TUKAJ NE KONČA,
KER SO TU ŠE PRAZNIKI,
KI SRCE SI JIH ŽELI.

RADA SE LEPO IMAM;
TO PRIVOŠČIM TUDI VAM;
DA BILI BI SREČNI VSI,
ZNANCI IN PRIJATELJI.

(392.)

13.

SPET SO PRAZNIKI PRIŠLI,
KI SMO JIH ČAKALI VSI,
BOŽIČ LEPŠI JE OD VSEH,
KAR JIH JE NA NAŠIH TLEH.

JEZUS SPET SE JE RODIL,
NAŠE ČUTE NAPOLNIL,
Z VERO IN LJUBEZNIJO,
DA V SRCIH JE TOPLO.

NOVO LETO TUDI ŠE,
NA PRIHOD PRIPRAVLJA SE,
KMALU BO STOPILO K NAM,
IN PRINESLO SREČO VAM.

(391.)

14.

SPET BO NOVOLETNI DAN,
Z ŽARKI SONČNIMI OBDAN,
NAM PRIČARAL PRAVLJICO;
VESELIMO SE ZELO.

RADA ZIMSKI ČAS IMAM,
VES JE S PRAZNIKI PRETKAN,
TAKRAT VSI PRAZNUJEMO,
IN IMAMO SE LEPO.

(390.)

ZIMSKA POEZIJA, NAPISANA 6.12.2008

15.

DANES SPET IMAMO ZIMO,
SNEŽNO BELA JE PRIŠLA,
ZOPET JE SNEGA NASULA,
IZPOD HLADNEGA NEBA.

JE PREPROGO POGRNILA,
IN SE V HLADEN MRAZ OVILA,
ZDAJ PA TU OSTALA BO,
DOKLER SPET NE BO TOPLO.

RADI JO LJUDJE IMAMO,
KER ZABAVATI SE ZNAMO,
KO SNEŽAKE NAREDIMO,
IN PO SNEGU SE LOVIMO.

IN ZATO NAJ KAR OSTANE,
KOT PRIJATELJICA TU,
BOMO Z NJO SE VESELILI,
POTLEJ PA NAJ GRE ”DOMU”.

(389.)

ZIMSKA POEZIJA, NAPISANA 7.12.2008

16.

BELE SNEŽINKE LETIJO NA TLA,
VSAKA OD NJIH SPOROČILO IMA,
RADE PREKRILE BI TRUDNO ZEMLJO,
DA DO POMLADI SPOČILA SE BO.

DRUGO BO LETO VSA ČILA IN ZDRAVA,
ZOPET ZELENA, CVETOČA NARAVA,
JESENI PA SHRAMBA SPET ZVRHANA BO,
DA BO ZA PRAZNIKE ZOPET LEPO.

(388.)

17.

DANES NA DELU SO BELE SNEŽINKE,
PADAJO, PADAJO TIHO NA TLA,
OBULE SO MAJCENE SI BALERINKE,
IN PLEŠEJO Z NJIMI NA PESEM NEBA.

RADE VRTIJO SE V RITMU POČASNEM,
VETER IGRIVO JIM MRŠI LASE,
JAZ PA UŽIVAM V POGLEDU PREKRASNEM,
KOT BI BIL ZADNJI, NIKOL’ SE NE VE!

(387.)

18.

LETITE SNEŽINKE,
NA ZEMLJICO TO,
DA MATI NARAVA,
SPOČILA SE BO.

LETITE, LETITE,
NA SVETI VEČER,
DA V NAŠEM SRCU,
ZAVLADAL BO MIR.

DA ZEMLJICA NAŠA,
BO NAŠLA MOČI,
IN DRUGO LETO,
BOGATO RODI.

(386.)

NOVOLETNI VOŠČILI, NAPISANI 8.12.2008

19.

KONEC LETA DOBRE ŽELJE VSAK OD NAS IMA,
ZA BERAČA, BOGATAŠA IN PRIJATELJA,
V NOVEM LETU MNOGO LEPEGA NAJ SE ZGODI,
DA BI SREČNI, ZADOVOLJNI DOLGO VSI BILI.

(385.)

20.

SREČNO, ZDRAVO NOVO LETO ZOPET JE PRIŠLO,
TAM NA PRAGU TIHO ČAKA, DA VSTOPILO BO,
IN NAM ZAŽELELO MNOGO NEPOZABNIH DNI,
SKUPAJ Z NAMI POČAKALO, DA SE TO ZGODI.

(384.)

ZIMSKA POEZIJA, NAPISANA 8.12.2008

21.

VETER BRIJE, MRAZ ME GLODA,
SKORAJ DO KOSTI,
KO NARAVO OPAZUJEM,
SREDI ZIMSKIH DNI.

ME PREVZELA JE LEPOTA,
KI JI PARA NI,
ŠKODA LE, DA TA KRASOTA,
VEČNO NE ZDRŽI.

IN ZATO RAZVAJAM ČUTE,
ZDAJ, KO JE ŠE ČAS,
SAJ NE VEM, ČE DRUGO LETO,
ZIMA BO PRI NAS.

(383.)

NOVOLETNA VOŠČILA, NAPISANA 19.12.2008

22.

PRVI NOVOLETNI DAN,
VEDNO Z UPI JE PRETKAN,
DA PRIHODNOST TAKA BO,
KOT SI JO ZASLUŽIMO.

(382.)

23.

DRAGE JELKA, URŠA, ŠPELA,
SPET JE TUKAJ ZIMA BELA,
Z NJO PA TUDI PRAZNIKI,
KI SMO JIH ČAKALI VSI.

RADI SE POVESELIMO,
SREČE, ZDRAVJA ZAŽELIMO,
IN ŠE STISNEMO ROKE,
DA SE ŽELJE IZPOLNE.

(381.)

NOVOLETNA VOŠČILA, NAPISANA 22.12.2008

24.

NAJ BO NOVOLETNI DAN,
Z ZLATIM SONCEM OBSIJAN,
NAJ IZPOLNI VAM ŽELJE,
KI SO NEIZPOLNJENE.

NAJ PRINESE SAMO SREČO,
IN LJUBEZEN LE GOREČO,
ZA DRUŽINSKE ČLANE VSE,
ZNANCE IN PRIJATELJE.

(380.)