ZUNAJ KAPLJICE DEŽJA,
MOČIJO JESENSKA TLA.
V SOBI S KNJIGO JAZ SEDIM,
IN SE BRANJU POSVETIM.
ŠE DO PETKA ČAS IMAM,
DA PREBEREM TA ROMAN,
KI PO MOJI MERI NI;
KER SE V NJEM NIČ NE ZGODI.
OPISUJE LE GOSPE,
KI ŽIVETI SE BORE;
NIČ POSEBNEGA TO NI;
VSAK LAHKO TAKO ŽIVI.
RADA AKCIJO IMAM,
KNJIGI SE TAKRAT PREDAM,
JO PREBEREM EN, DVA, TRI,
KMALU ZMANJKA JI STRANI.
HITRO GREM V KNJIŽNICO,
SPET PO NOVO AKCIJO,
ČASA ZANJO JE DOVOLJ,
KER SEM RADA KNJIŽNI MOLJ.
NA HRUŠICI, 7.11.2018 (358.)
ZGODNJA URA JE IN DAN,
SPET OBLAČEN JE, TEMAN;
SONCA OD NIKODER NI,
IŠČEJO GA MOJE OČI.
ODLOČILO SE JE SPET,
DA NE BO GA NA SPREGLED;
SONCE NE POGREŠA ME,
JAZ PA ZANJ BI DALA VSE.
ZUNAJ VLEČE SE MEGLA,
NIČ NI MODREGA NEBA,
VETER TUDI JE ZASPAL,
DA OBLAKE BI PREGNAL.
SAMA MORAM POSKRBET’,
DA NE BO TEMAČEN SVET,
VESELITI SE VSEGA,
KAR JE ZAME DOBREGA.
KADAR GLEDAM JAZ MOŽA,
SEM ZARES VESELA GA,
TUDI NA SINOVA DVA,
SEM PONOSNA, KAR SE DA.
ZASE, KADAR ČAS IMAM,
TUDI POSKRBETI ZNAM;
ME PISANJE VESELI,
IN IGRANJE Z RIMAMI.
TU JE PESNIŠKI DOKAZ,
DA NIKOLI NI DOLGČAS,
TUDI KO JE TEMEN DAN,
RIME PRIDEJO NA PLAN.
NA HRUŠICI, 5.11.2018 (357.)
JOJ, KAKO SEM TE VESELA,
RADA BI Z NEBA TE SNELA,
ČE BI MOGLA, TE SHRANILA,
VEČ TE NE BI IZPUSTILA.
ZAME TI BI LE SIJALO,
ENERGIJO VSO MI DALO,
JAZ BI ZOPET VZCVETELA,
SKUPAJ BI LEPO SE IMELA.
NEIZMERNO TE SPOŠTUJEM,
TE MED ZVEZDE SVOJE KUJEM,
SI EDINA ZVEZDA ZAME,
KI RESNIČNO ME PREVZAME.
TISTA URA JE PRIŠLA,
KO SI IZGINILO Z NEBA,
HRIBI SO ZAKRILI TE,
JAZ PA ŽE POGREŠAM TE.
UPAM, DA BOŠ JUTRI SPET,
POSIJALO V MOJ SVET,
TE TEŽKO ČAKALA BOM,
DA SPUSTIM TE V SVOJ DOM.
NA HRUŠICI, 3.11.2018 (356.)
DANES DATUM TI POGLEJ,
IN VESELO SE NASMEJ,
TRIINTRIDESET JE LET,
KAR SI TI PRIŠEL NA SVET.
SREČA JE TAKRAT BILA,
VEČJA KAKOR PAMET VSA,
IZ ČLOVEKA ENEGA,
ČUDEŽ JE NAREDIL DVA.
PREDEN PA SI SE RODIL,
DOLGO SI V MENI BIL,
V MISLIH SEM ZIBALA TE,
ROJSTVA VESELILA SE.
DANES TUKAJ SI IN ZDAJ,
SREČEN BODI VEKOMAJ;
TO DRUŽINA TI ŽELI,
SREČNI S TABO SMO MI VSI.
NA HRUŠICI, 3.11.2018 (355.)