SONCE DANES MENE IŠČE,
JAZ PA KNJIGO BEREM TAM,
KONČNO LE GREM NA DVORIŠČE,
DOSTI DELA TAM IMAM.
VIDI MOJA ME SOSEDA,
KI PONUDI ROŽE MI;
REŽE JIH IN MENE GLEDA,
PA VRŠIČKE DAJE MI.
HITRO JIH NA VRT POTAKNEM;
RADA ROŽICE IMAM,
PREDEN SE V HIŠO UMAKNEM,
VRSTA ROŽIC RASTE TAM.
DRUGO LETO BOM ČAKALA,
DA MI ROŽE ZACVETO,
SE ZELO BOM POTRUDILA,
DA MOJ VRT NAJLEPŠI BO.
NA HRUŠICI, 8.11.2018 (359.)
ZUNAJ KAPLJICE DEŽJA,
MOČIJO JESENSKA TLA.
V SOBI S KNJIGO JAZ SEDIM,
IN SE BRANJU POSVETIM.
ŠE DO PETKA ČAS IMAM,
DA PREBEREM TA ROMAN,
KI PO MOJI MERI NI;
KER SE V NJEM NIČ NE ZGODI.
OPISUJE LE GOSPE,
KI ŽIVETI SE BORE;
NIČ POSEBNEGA TO NI;
VSAK LAHKO TAKO ŽIVI.
RADA AKCIJO IMAM,
KNJIGI SE TAKRAT PREDAM,
JO PREBEREM EN, DVA, TRI,
KMALU ZMANJKA JI STRANI.
HITRO GREM V KNJIŽNICO,
SPET PO NOVO AKCIJO,
ČASA ZANJO JE DOVOLJ,
KER SEM RADA KNJIŽNI MOLJ.
NA HRUŠICI, 7.11.2018 (358.)