IŠČEM SONCE

ZGODNJA URA JE IN DAN,
SPET OBLAČEN JE, TEMAN;
SONCA OD NIKODER NI,
IŠČEJO GA MOJE OČI.

ODLOČILO SE JE SPET,
DA NE BO GA NA SPREGLED;
SONCE NE POGREŠA ME,
JAZ PA ZANJ BI DALA VSE.

ZUNAJ VLEČE SE MEGLA,
NIČ NI MODREGA NEBA,
VETER TUDI JE ZASPAL,
DA OBLAKE BI PREGNAL.

SAMA MORAM POSKRBET’,
DA NE BO TEMAČEN SVET,
VESELITI SE VSEGA,
KAR JE ZAME DOBREGA.

KADAR GLEDAM JAZ MOŽA,
SEM ZARES VESELA GA,
TUDI NA SINOVA DVA,
SEM PONOSNA, KAR SE DA.

ZASE, KADAR ČAS IMAM,
TUDI POSKRBETI ZNAM;
ME PISANJE VESELI,
IN IGRANJE Z RIMAMI.

TU JE PESNIŠKI DOKAZ,
DA NIKOLI NI DOLGČAS,
TUDI KO JE TEMEN DAN,
RIME PRIDEJO NA PLAN.

NA HRUŠICI, 5.11.2018   (357.)