SONCE
JOJ, KAKO SEM TE VESELA,
RADA BI Z NEBA TE SNELA,
ČE BI MOGLA, TE SHRANILA,
VEČ TE NE BI IZPUSTILA.
ZAME TI BI LE SIJALO,
ENERGIJO VSO MI DALO,
JAZ BI ZOPET VZCVETELA,
SKUPAJ BI LEPO SE IMELA.
NEIZMERNO TE SPOŠTUJEM,
TE MED ZVEZDE SVOJE KUJEM,
SI EDINA ZVEZDA ZAME,
KI RESNIČNO ME PREVZAME.
TISTA URA JE PRIŠLA,
KO SI IZGINILO Z NEBA,
HRIBI SO ZAKRILI TE,
JAZ PA ŽE POGREŠAM TE.
UPAM, DA BOŠ JUTRI SPET,
POSIJALO V MOJ SVET,
TE TEŽKO ČAKALA BOM,
DA SPUSTIM TE V SVOJ DOM.
NA HRUŠICI, 3.11.2018 (356.)