GREMO NA PRIMSKOVO
PONEDELJEK ZJUTRAJ JE.
GREMO NA BALINANJE.
PELJEM SE H KOPITARJU,
KJER JE VOJO ŽE ,,SEDU”.
JANKO SE PRIPELJAL JE,
MERI JE ŽE TUKAJLE,
JANIJA PA NI IN NI;
JEZNI ČAKAMO GA VSI.
ŠLI SMO K NJEMU MI NA DOM;
NEM OSTAL JE DOMOFON,
JOŽICO ISKALI SMO,
A DOMA JE NI BILO.
NA ALBINO SPOMNIM SE,
UPAM, DA DOMA JE ŠE,
KLIČEM JO NA TELEFON;
GREMO JO ISKAT NA DOM.
ČAKAMO ALBINO TAM,
KMALU SE PRIDRUŽI NAM;
ZDAJ SKUPINA JE KOMPLET,
V AVTU ZBRANIH NAS JE PET.
MALO SE NAM ŽE MUDI,
Z ŽIVCI SMO NA KONCU VSI,
ZDAJ SE HITRO PELJEMO,
TJA V KRANJ, NA PRIMSKOVO.
URA 5 JE ČEZ 9,
KO SMO MI NA NOGAH SPET;
KER SMO MALO ZAMUDIL’,
SE BALINAT JE MUDIL’.
SVA ZGUBILA Z MERIJEM,
SAMA ZMAGATI USPEM,
VOJO TUDI ZMAGAL JE,
DRUGI SO ZGUBILI VSE.
RAZOČARANI SMO VSI,
KER SMO SPET PREMAGANI;
LETOS ZMAGE NIMAMO,
NANJO KOMAJ ČAKAMO.
NA HRUŠICI,3.10.2018 ( 343.)