DAN JE SIV IN JE OBLAČEN,
ČLOVEK PA JE SONCA LAČEN;
TRI DNI ČAKAMO ŽE NANJ,
UPANJA PA JE VSE MANJ.
FINO JE, ČE KDAJ POČIVAM,
RIME NA PAPIR IZLIVAM,
ČE PA TEGA JE PREVEČ,
MISLITI NE MOREM VEČ.
JE KISIK GONILNA SILA;
RADA BI SE GA NAUŽILA,
DA DUHA MI OSVEŽI,
MOJE MISLI RAZBISTRI.
DANES PA TUROBEN DAN,
NE POVLEČE ME NA PLAN,
BOM OSTALA KAR DOMA,
ZAKLENILA VRATA VSA.
BO PONOČI PESTRO RES,
STRAŠNIH BO ČAROVNIC PLES;
SKRILA SE JIM BOM DOMA,
SE POD KOVTROM TRESLA VSA.
NA HRUŠICI, 31.10.2018 (354.)
DANES VES DAN ŽE DEŽUJE,
‘Z URE V URO VSE JE HUJE;
ZDAJ PA, KO JE PADLA NOČ,
VETER KAŽE SVOJO MOČ.
PIHA, TULI IN ZAVIJA,
KER SE V VIHAR RAZVIJA;
STEKLA OKEN DEŽ UMIVA,
S ČRNEGA NEBA SE ZLIVA.
JE PRELEPO SONČNO VREME,
NAM V VESELJE ALI BREME?
VSAKIČ NAM MAŠČUJE SE,
KO V JESEN ZAVLEČE SE.
MUHASTA JE TA NARAVA,
DOLGO ŽE NI VEČ ”TAPRAVA”;
ČE SE DOBRO NAM GODI,
ŽE POVZROČA NAM SKRBI.
VETER PIHA, DEŽ SE ZLIVA,
HIŠO DOBRO MI ZALIVA;
DELATI NE MOREM NIČ,
KER JE VREME PRIDANIČ.
NA HRUŠICI, 30.10.2018 (353.)
URO DALI SMO NAZAJ,
DA BO DAN ŠE DALJŠI ZDAJ;
DEŽ OZRAČJE PERE NAM,
VETER MEGLO PIHA K NAM.
ZUNAJ NI PREVEČ MRZLO;
KAR OSTANE NAJ TAKO,
DANES, KO NEDELJA JE,
DAN BO ZA POČIVANJE.
MENE JE PREHLAD UJEL,
NEKAJ DNI MI JE VZEL,
ČAJE PIJEM, SADJE JEM,
DA ODPRAVIM TA PROBLEM.
A PREHLAD SE ME DRŽI,
KAKOR KLOP, ŽE TEDEN DNI,
NOČE IT’ OD MENE STRAN,
ČLOVEK MORA BIT’ BOLAN.
DELO NIČ MI NE DIŠI,
PRAV NIČ MI DO NJEGA NI,
LE POČITKA SI ŽELIM,
DA PREHLADA SE ZNEBIM.
SITA SEM POSEDANJA,
ČAKA NAME POSTELJA,
TJA POROVNAT GREM KOSTI,
IN POZABIT’ NA SKRBI.
NA HRUŠICI, 28.10.2018 (352.)
NOČ BILA JE DANES SVETLA,
S POLNO LUNO SRED’ NEBA,
MENI PA NA POTI METLA,
KO SEM ‘Z SPALNICE PRIŠLA.
DOLGA NOČ SE POSLOVILA,
JE OD MENE ZA TA DAN,
ŽALOSTNA UGOTOVILA,
SEM, DA DAN BO VES ZASPAN.
JUTRO SIVO IN OBLAČNO,
SKOZI OKNO GLEDA ME,
V MOJI GLAVI JE TEMAČNO,
ZOPET BO NAROBE VSE.
DANES SONCE NAD OBLAKI,
GRELO BO VESOLJE TAM,
KADAR PA SO DNEVI TAKI,
RADA BI ODŠLA DRUGAM.
NEKAM DALEČ, TJA OB MORJE,
KJER NESKONČNO JE NEBO,
GLEDALA BI TAM OBZORJE,
PADEC SONCA V VODO.
TA DOGODEK VEDNO ZNOVA,
MI RAZBURKA ČUTE VSE,
SONCE VE, DA SEM NJEGOVA,
DOKLER V VODI NE UMRE.
RADA SLIKAM MORSKO VODO,
IN DOGAJANJE NA NJEJ,
OBČUDUJEM TO LEPOTO;
VRNEM TJA SE SLEJ KO PREJ.
NA HRUŠICI, 26.10.2018 (351.)
ZUNAJ NA TOPLEM RADA SEDIM,
ZLATEMU SONCU SE POSVETIM,
ČAKAM NESTRPNO, DA GRELO ME BO,
DA MOJE DELO BO STEKLO GLADKO.
VETER PA MOTI PRETOK ENERGIJ,
PIHA OBLAKE NA SONČEV SIJ,
SONČNIH JE ŽARKOV NA MENI VSE MANJ,
NIČ VEČ NE MOREM RAČUNATI NANJ.
KADAR PODNEVI TEMAČNO JE VSE,
MI ENERGIJA V FRANŽE GRE,
MENI SE DELATI NIČ VEČ NE DA,
NAME TEDAJ ČAKA POSTELJA.
NA HRUŠICI, 22.10.2018 (350.)
JESENI OB PIVU NA SONCU SEDIM, ŽIVIM.
LJUBIM JESEN TOPLO, BOLJ KOT ZIMO MRZLO.
DANAŠNJI DAN VIDIM DELO, JUTRI BOM NEDELO.
ŽIVLJENJE JE TRPLJENJE, PA VENDAR JE ŽIVLJENJE.
SEM TUKAJ IN ZDAJ, NA SONCU VEKOMAJ.
RIMA ZAME JE, HAIKU PA NITI NE.
SONCE SIJE NAME IN SE POGREZA VAME.
JESEN JE, ZIMA NE; ZIMA BLIŽA SE.
SPIM, VSTATI HITIM, ŽIVIM, ZVEČER TRUDNA ZASPIM.
ŽELELA BI VEKOMAJ BITI TUKAJ IN ZDAJ.
JESEN V MENI JE, ZIMO ČAKAM ŠE.
NA HRUŠICI,22.10.2018
SONCE MI POMENI VSE;
DANES POSIJALO JE,
SPET ME GREJE PRAV TOPLO;
ZUNAJ JE ZARES LEPO.
TU, ZA MIZICO SEDIM,
SVOJIM MISLIM ZDAJ SLEDIM,
KI ME VODIJO DO TJA,
KJER BOLEZEN SE KONČA.
NEKAJ VEČ KOT TEDEN DNI ,
ZDRAVJE VEČ NE SLUŽI MI,
NE POČUTIM DOBRO SE,
MI TEŽKO ŽIVETI JE.
RADA ZDRAVA BI BILA,
PA USODA MI NE DA;
VEDNO JE NAROBE KAJ,
ZDRAVJA NI IN NI NAZAJ.
PRIDNO TRUDIM SE VSAK DAN,
DA BOLEZEN SPRAVIM STRAN,
VENDAR TO MI NE USPE,
ZDRAVJE NE POPRAVI SE.
DOLGE MOJE SO NOČI,
KER ZASPATI MOČ MI NI,
GLEDAM TELEVIZIJO,
DA LE NOČ ČIMKRAJŠA BO.
ZJUTRAJ VČASIH JAZ ZASPIM,
SE KASNEJE PREBUDIM;
SAMA V HIŠI ZNAJDEM SE,
KER SO VSI PO SLUŽBAH ŽE.
NA HRUŠICI, 18.10.2018 (349.)
ZUNAJ SE NOV DAN PORAJA;
LEPO VREME SPET NASTAJA;
KMALU SONCE BO SIJALO,
SVEŽO ENERGIJO DALO.
SONČEK VEDNO OBOŽUJEM,
KO NAČRTE NOVE SNUJEM;
DANES MORAM POMAGATI,
BALINIŠČE V RED DAJATI.
SE Z BALINARJI DOBIMO,
ČIŠČENJU SE POSVETIMO;
BALINIŠČE BO SPET LEPO,
DOČAKALO NOVO LETO.
GOBOV GOLAŽ JOŽI SKUHA,
ZRAVEN BO ŠE NEKAJ KRUHA;
JESTI BOMO VSI DOBILI,
KI SMO Z DELOM SE TRUDILI.
ZA PIJAČO PA NE VEM,
KDO BO PLAČAL JO VSEM;
ČE JO SAMA BOM KUPILA,
PIVO SI BOM PRIVOŠČILA.
REVNI SMO BALINARJI,
ZA PIJAČO D’NARJA NI;
KADAR GOSTJE PRIDEJO,
LAČNI, ŽEJNI ODIDEJO.
NIMAMO JIM KAJ POSTREČ’,
D’NAR ZA NAS JE VRŽEN ”PREČ”;
HRUŠICA NAM NIČ NE DA,
PA ČEPRAV SMO TU DOMA.
VEČKRAT MI RAZMIŠLJAMO,
DA BILO BI RES LEPO,
ČE BI DRUŠTVO DALO D’NAR;
TO BILA BI PRAVA STVAR.
MI PA KAR NE DAMO SE,
NAM JE VŠEČ BALINANJE,
ZA FINANCE MAR NAM NI,
PENZIJE IMAMO VSI.
NA HRUŠICI, 12.10.2018 (348.)
DA ZNEBIM SE VSEH TEGOB,
SE ODPELJEM JAZ NA GROB;
ROŽICE OPLEVEM TAM,
PUŠELJČEK V VAZO DAM.
STARŠA TAM POČIVATA,
ZAPUSTILA STA ME OBA,
SVEČKO JIMA JAZ PRIŽGEM;
POZABITI JU NE SMEM.
TU POČIVALA BOM JAZ,
KO PRIŠEL BO TISTI ČAS,
DA DRUŽINO ZAPUSTIM,
SE POD ZEMLJO UMIRIM.
KO POMISLIM ZDAJ NA TO,
STRAH ME TEGA JE ZELO;
KADAR PRI ZDRAVNIKU SEM,
TO ODKRITO MU POVEM.
ON PA REČE MI TAKO,
DA NAJ STRAH ME NIČ NE BO,
SAJ, KO SMRT JE, MENE NI,
KO PA JAZ SEM, SMRTI NI.
VEČKRAT MISLIM ZDAJ NA TO,
KAJ SE MI ZGODILO BO;
ENKRAT VEM, DA PRIDE ČAS,
KO ZA VEDNO GREM OD VAS.
BO TAKRAT ZAJOKAL KDO,
KO MED VAMI ME NE BO;
PESEM MI NAPISAL VSAJ,
SAJ ME VEČ NE BO NAZAJ???
ŽALOSTNA JE PESEM TA,
KI SEM JO SESTAVILA;
O ŽIVLJENJU GOVORI,
KI LAHKO GA V HIPU NI.
NA HRUŠICI,11.10.2018 (347.)
LIGO DANES SPET IGRAM,
MESTO V PARU JAZ IMAM,
ROKA, UPAM, RAVNA BO,
DA BALINANJE BO ŠLO.
ZADNJE ČASE MI NE GRE,
SAJ IZGUBLJAM IGRE VSE,
DANES MORAM DOBRO IGRAT’,
IN NIKOGAR NIČ SE BAT’.
KER SEKIRAM SE PREVEČ,
KAPLJICE NE BODO ODVEČ,
BALDRIJAN POMAGAL BO,
SAJ SEM SPILA GA Z VODO.
ŠE BANANO ZDAJ POJEM,
POTLEJ PA NA TEKMO GREM,
NAJ PRIPRAVIJO SE TAM,
DA POKAŽEM JIM, KAJ ZNAM.
DANES TRATA VETERANI,
ZA NASPROTNIKA SO DANI;
Z NJIMI SMO SLABO IGRAL’,
LEKCIJO SO DOBRO DAL’.
RES NE VEM, KAJ Z NAMI JE,
DA BALINANJE NE GRE;
KO BALINAMO DOMA,
VSAK GOST SREČE VEČ IMA.
NA HRUŠICI,9.10.2018 (346.)
oktober 31, 2018 7:08 dopoldne | 
Subscribe