RAZMIŠLJANJE V SAMOTI

VSAK DAN SAMA SEM DOMA;
SVOJO PREDNOST TO IMA;
VSE KAR HOČEM, JAZ POČNEM,
PESEM PISAT’ ZDAJ ZAČNEM.

RADA PESNICA SEM JAZ;
PESMI MOJE SO DOKAZ;
SVOJO SPLETNO STRAN IMAM,
PESMI NA OGLED SO TAM.

DANES, KO SEM SAMA SPET,
NAJ POKAŽE SE POET,
KI V MENI SKRIVA SE,
IN VSE BOLJ DEJAVEN JE.

KO DOGODEK SE ZGODI,
V GLAVI RIMA SE RODI;
ČE PA TEH DOGODKOV NI,
NIMAM ČESA RIMATI.

SEBE NOČEM OPIS’VAT’,
IN SE NA OGLED DAJAT’,
O VSEH DRUGIH PA STVAREH,
DANES PISAT’ VEČ NI GREH.

MENI JE PREŠEREN VZOR,
PA ČEPRAV JE MOŠKI SPOL,
ŽENSKE PA NA SVETU SMO,
DA SE Z NJIMI STRINJAMO.

BOM PISALA PESMI LE,
KI SE BODO RIMALE,
SAJ BREZ RIME PESMI NI,
FRANC PREŠEREN REKEL BI.   

NA HRUŠICI, 28.8.2018

328.

TAK’LE ‘MAMO

POLNA LUNA JE SIJALA,
ME IZ SPANJA PREBUJALA;
JEZNA SEM BILA NA NJO,
DAN ČAKALA SEM TEŽKO.

DANES SPET ME SONCE GREJE,
SE ZATO SRCE MI SMEJE;
VČERAJ, KO JE DEŽEVALO,
ŠE SRCE SE JE JOKALO.

ZDAJ PA, KO SEM SPET OGRETA,
DELOVNI SE DAN OBETA;
VČERAJ DELAT’ SE NI DALO,
KER JE VREME NAGAJALO.

DANES VSE SEM NAREDILA,
KAR SEM VČERAJ ZAMUDILA:
SADJE SEM PO TLEH POBRALA,
GA V SOD ZA ŽGANJE DALA.

ROŽE SO ME ŽE ČAKALE,
VODO SO POTREBOVALE,
PARADIŽNIK JE PORDEL,
MOJE ROKE JE VESEL.

POŠTO SEM PRIČAKOVALA,
SINU NAJ BI JO PREDALA;
POŠTAR KMALU JO PRIPELJE,
SINOVE IZPOLNI ŽELJE.

ŠE MALINE SEM OBRALA,
IN SE Z NJIMI POSLADKALA,
NEKAJ SLADKIH SLIV SEM SNEDLA,
NAJRAJE BI VSE POJEDLA.

GROZDJE SMEJE SE Z OGRAJE,
V RAHLEM VETRIČU SE MAJE;
ČAKAM, DA BO DOZORELO;
OB TRGATVI BO VESELO.

TAK’LE ‘MAMO, KO JE VREME,
DELO NAM TAKRAT NI V BREME,
KO PA PADA DEŽ NA NAS,
ZA POČIVANJE JE ČAS.           

NA HRUŠICI, 28.8.2018

327. PESEM JE TO, KI JE NA mismozastvar.com/poezija.