DRAGI JANKO, MOŽEK MOJ,
DANES ROJSTNI DAN JE TVOJ,
ŠESTDESET JIH TI IMAŠ,
PA ČEPRAV JIH NE PRIZNAŠ.
RAD BI ŠE MLADENIČ BIL,
DA BI SRNICE LOVIL,
A TELO SPOROČA TI:
”TEBE ŠESTI KRIŽ LOVI!!”
AMPAK TI SE MU NE DAŠ,
SVOJO SLUŽBO ŠE IMAŠ,
PENZIJA TE PA LOVI,
KMALU TE ŽE DOHITI.
BOŠ TAKRAT OBMIROVAL,
SLUŽBO K VRAGU BOŠ POSLAL,
ZASE BOŠ LAHKO SKRBEL,
DA LEPO SE BOŠ IMEL.
MNOGO LET TE ČAKA ŠE;
NIZKE BODO PENZIJE;
KAR NAENKRAT ZATE BO,
VSE POSTALO PREDRAGO.
TREBA ŠPARAT’ BO ZAČET’,
IN VELIKO MANJ IMET’;
KAR NAREDIL SI DO ZDAJ,
BOŠ IMEL ZA VEKOMAJ.
AMPAK VEŠ, VREDNO NI,
NIČ, KAR SE ZA D’NAR DOBI;
ZDRAVJE VREDNO JE NAJVEČ;
NAJ BO DOKTOR DALEČ PREČ.
ČE PA SREČE TE NE BO,
BOŠ IMEL PA ŽENKICO;
SONJA SRNA TVOJA JE,
ZATE BOM STORILA VSE.
ŠE SINOVA DVA IMAŠ,
KAR LE MOREŠ, JIMA DAŠ,
ONADVA TI VRAČATA,
VSAK PO SVOJE, KAR SE DA.
NA HRUŠICI, 31.5.2018