HVALNICA HIŠI
NAŠA HIŠA JE VELIKA,
‘MA PROSTORE, KOT SE ŠIKA,
KUHINJO, KOPALNICO,
DNEVNO IN PA SPALNICO.
V DNEVNI TV NAM KRALJUJE,
PRAV NIKDAR ON NE SAMUJE;
DELAMO MU DRUŽBO MI,
DOKLER NE ZASPIMO VSI.
HRANA V KUHINJI SE KUHA,
NAJVEČKRAT GOVEJA JUHA,
ZRAVEN PA KROMPIR, MESO,
DA DRUŽINA SITA BO.
ZDAJ GREMO V KOPALNICO,
DA SE MALO SKOPAMO,
SI UMIJEMO ZOBE,
IN POČESEMO LASE.
ČAKA NAS ŠE SPALNICA,
V NJEJ PA MEHKA POSTELJA,
KJER PRESPIMO CELO NOČ,
PRIDOBIMO NOVO MOČ.
NA HRUŠICI, 11.4.1996
HVALNICA ”VSEMU”
HVALA TI, MAMA,
HVALA ZA VSE;
DA SI V TRPLJENJU,
RODILA ME.
HVALA TI, OČE MOJ,
ZA VSE SKRBI,
KI JIH JAZ, SINE TVOJ,
POVZROČAM TI.
HVALA TI, O MOJ BOG,
DA SI Z MENOJ,
KADAR JAZ SAM NE VEM,
KAJ BI S SEBOJ.
NA HRUŠICI, 11.4.1996
”TRŠICA” IN DETE
NAŠA ”TRŠICA” JE MEGA,
VČASIH KAR POKAM OD SMEHA,
VČASIH BI NAJRAJE JOKAL,
POGRABIL BI TORBO IN SPOKAL.
A ZDAJ PRIČAKUJE OTROKA,
NE VE, DA KAR NAPREJ JOKA;
POSTALA BO MAMICA MLADA,
VELIKOKRAT SPALA BI RADA.
DOJENČEK BO DELAL TEŽAVE,
IMELA GA BO NA VRH GLAVE;
IN DA BI ŠTRUČKA ZASPALA,
”TRŠICA” BO PRAVLJICE BRALA.
NA HRUŠICI, 11.4.1996
MOŽEV ABRAHAM
KAM JE ŽENA LE ODŠLA,
KO NASTALA JE TEMA?
STRAH ME JE , KER JE ŠE NI,
DA JE KDO NE ZBEGA MI.
MORAM HITRO LUČ PRIŽGAT’,
ŽENKO SVOJO POISKAT’,
ČE PA Z DRUGIM JE ODŠLA,
POTLEJ NAJ JO KAR IMA.
MU BO DALA VEDETI,
DA PRI NJEJ NIČ FLETNO NI,
JAZ PA LEDIG BOM IN ”FREJ”,
SPET ODŠEL A LOV, JUHEJ.
NA HRUŠICI, 29.5 2008
MOJ ABRAHAM
NI ŠE DOLGO OD TEGA,
KO SEM SREČALA MOŽA,
ABRAHAM MU JE IME,
ON MI KAŽE LETNICE.
PETDESET JIH JAZ IMAM,
IN ZATO SE ABRAHAM,
ZAUSTAVIL JE PRI NAS,
DA NA LETA SPOMNI NAS.
NA HRUŠICI, 20.9. 2006