STARKA ZIMA (20. 12. 2009)

Nimam rada Starke Zime,
še celo sovražim jo,
vleče se, da vse me mine,
vedno sem v sporu z njo.

Rada se nastavljam soncu,
pa mi tega ne pusti,
čakam le, da bo pri koncu,
da pogrejem si kosti.

Ljubim travnike zelene,
pa jih sanjam le lahko,
z mano dela kakor hoče,
nič ne morem jaz za to.

Kadar pa se poslovila,
Starka Zima bo od nas,
hitro bom jo pozabila
in zavriskala na glas.

Sonja Srna,
20. 12. 2009  www.mismozastvar.com-poezija

DOMOVINA, TAKO TE ČUTIM (26.12.2017)

DANES ŽE DRUGI JE PRAZNIČNI DAN,

VČERAJ BOŽIČEK PRIŠEL JE NA PLAN,

DAN PA DANAŠNJI SPOMINE BUDI,

DA SAMOSTOJNI BI RADI BILI.

SEDEMINDVAJSET JE LET OD TEDAJ,

KO PLEBISCIT JE PRIŠEL V NAŠ KRAJ,

SEM NA VOLITVE PONOSNO ODŠLA,

SAJ SAMOSTOJNA BI RADA BILA.

SEM GLASOVALA ZA DOBRO VSEH NAS,

DA BI MOČNEJŠI SLOVENSKI BIL GLAS,

DOSTI BILO MI JE YUGE TAKRAT,

NISEM ŽELELA V NJEJ VEČ OSTAT’.

DANES, KO SEM PREHODILA TO POT,

VIDIM, DA POLNA PREVAR JE IN ZMOT,

PREJ SMO OD LUMPOV ”DALEKO” BILI,

DANES PA ”NAŠI” SO LOPOVI VSI.

DRUGO SO ŠVICO OBLJUBLJALI NAM,

DANES PA ŠVICE NI, ČE NISI TAM,

SVOJO DRŽAVO IMAMO ZDAJ MI,

IN PA PEŠČICO BOGATIH LJUDI.

TI NAM KROJIJO USODO VSAK DAN,

DELAVEN NAROD JE VSE BOLJ BOLAN,

BOG NAJ USMILI POLITIKOV SE,

DA NAM DRŽAVE UNIČIJO NE.

NISMO ZATO SE V VOJNI BORIL’,

DA BOMO LAČNI IN BOSI HODIL’,

HOČ’MO POŠTENO DRŽAVO IMET’,

IN PA DOSTOJNO TER MIRNO ŽIVET’!!!!

SONCE JE ŽIVLJENJE

RES SI LEPO, SONCE MOJE,
RADA GLEDAM LICE TVOJE,
SPREMLJA ME, KO SE PREDAM,
TVOJIM ŽARKOM DAN NA DAN.

SVETLA ME TOPLOTA GREJE,
ENERGIJA NIMA MEJE,
ČUTIM TE IN TO MI PRIJA,
RADOSTNO TELO TE VPIJA.

VEDNO VEČ SI TE ŽELIM,
LE PO TEBI HREPENIM,
ŽALOSTNA SEM, KO JE MRAZ,
KER MI SKRIVAŠ SVOJ OBRAZ.

MOJE TE SRCE POGREŠA,
KO SE TEMA VSAK DAN VEČA,
AMPAK JAZ ŽIVIM ZA ČASE,
KO TE BOM IMELA ZASE.

ZDAJ PA, KADAR TI ZAIDEŠ,
SPET TE ČAKAM, DA VZIDEŠ,
KER TEDAJ KAR OŽIVIM,
SE ŽIVLJENJA NE BOJIM.

SONCE MOJE

SONCE MOJE VSTALO JE,
IN JE VRH MEŽAKLE ŽE,
SE POČASI VZPENJA GOR,
MENI JE LAHKO ZA VZOR.

POLOVICO VIDIM GA,
KO SE VZPENJA DO NEBA,
VENDAR ZLATA KROGLA BO,
KMALU ZLEZLA NA NEBO.

ME TAKRAT POGRELA BO,
DA MI V DUŠI BO TOPLO,
RADA SONCU SE PREDAM,
ČAKAM NANJ IZ DNEVA V DAN.

DELA LOTIM SE LAHKO,
MI TAKRAT NI NIČ TEŽKO,
KAR JE TREBA NAREDIM,
ZRAVEN MALO SE SPOTIM.

KO JE NAREJENO VSE,
TREBA JE SPOČITI SE,
RADA SEDEM K PIVU JAZ,
TUDI, KO JE ZIMA, MRAZ.