SPRAVNI STIHI

Je napočil ta trenutek,
ko dobila sem občutek,
da se z dobro voljo da,
zlo pregnat’ s tega Sveta.

K Emi sem povabljena;
skupaj pivo pijeva,
Srečo tudi pride tja,
z nama on poklepeta.

Sem zato se odločila,
roko v spravo ponudila,
sem sosedu Srečotu,
ko pri nama je ‘sedu’.

Sosed roko je sprejel,
skoraj ni besed imel,
topel stisk mi pa pove,
da pozabljeno je vse.

Desetletja moj pogled,
bil je vedno v tla vpet,
kadar srečala sva se,
a pogledala se ne.

Niti on ni kriv, ne jaz,
da sva skrivala obraz,
starši so tako hotel’,
da se gledat’ nismo smel’.

Zdaj, ko staršev nimava;
ko oba starejša sva;
zdaj napočil je ta čas,
čas prijateljstva za nas.

Dober sosed je zaklad,
moramo ga spoštovat’,
za sovraštvo placa ni,
tja do konca naših dni.

Sonja Srna, 28.8.2017

ZA MARJANO

SMO SOSEDJE SE ZMENILI,
DA TI BOMO POKLONILI,
NEKAJ MALEGA ZA POT,
KI TE PELJE PROČ OD TOD.

VEMO DA POTUJEŠ RADA,
DA PREBLIZU JE GRANADA,
IN ZATO AVSTRALIJA,
VABI TE, DA PRIDEŠ TJA.

AVANTURE TI PONUJA,
TE Z NIČEMER NE UTRUJA,
TVOJ SVOBODNI SRČEK PA,
KOMAJ ČAKA, DA GRE TJA.

MODRO TE NEBO POZDRAVI,
PA RDEČ PESEK V PUŠČAVI,
PLAVO MORJE VSE OKROG;
RES UMETNIK BIL JE BOG.

TAM TE ČAKAJO ŽIVALI:
KENGURUJI IN KOALI,
IN VELIKO DRUGIH ŠE,
KI ŽIVIJO TAMKAJ LE.

KO ODŠLA BOŠ NA TO POT,
NAJ TA MINE BREZ NEZGOD,
SREČNO NAJ POTEKA VSE,
KAR NAMENJENO TI JE.

KO SE VRNEŠ SPET NAZAJ,
V PODALPSKI MALI RAJ,
BOMO TE VESELI VSI,
ZNANCI IN PRIJATELJI.

Sonja Srna, 24.8.2017