”TAKLE ‘MAMO”

ZJUTRAJ MORJE VABI ME;
DANES PAČ ZARES SE GRE,
JE MOJ KRIŽ POŠKODOVAN,
MORAM PLAVAT’ DAN NA DAN.

VODA MRZLA JE ZELO,
V NJEJ MEDUZE PLAVAJO,
SPET STOPICAM SEM IN TJA,
V VODO SE MI SPLOH NE DA.

AMPAK MORAM IT’ ZATO,
DA SE KRIŽ POZDRAVIL BO,
PLAVANJE ZDRAVIL(N)O JE,
PA ČE HOČEM ALI NE.

ČE PA ZDRAVA HOČEM BIT’,
V MORJE MORAM JAZ ODIT’;
GLEDALA SEM TAM LJUDI,
KI SO V VODI PLAVALI.

SIVE GLAVE VIDIM JAZ,
KI JIH NIČ NE MOTI MRAZ,
JAZ PA JAVKAM, STOKAM TAM,
IN NE VEM NE KOD, NE KAM.

MOŽ V VODO KLIČE ME,
NAJ SE KONČNO ZMIGAM ŽE,
ČAKA V NJEJ ME IN BODRI,
MENI PA SE NE MUDI.

KONČNO LE PREMAGAM STRAH,
KI ME JE DROBIL V PRAH;
SEM POGUMNO PLAVALA,
DA BI KRIŽ POZDRAVILA.

V IZOLI, 13.8.2017