50 nasvetov kako uporabiti jabolčni kis

1.Proti prhljaju

Sestavine:

1 dcl vode

1 dcl jabolčnega kisa

Vodo in kis premešamo ter shranimo v stekleničko za pršenje.  Mešanico nanesemo na že oprane lase in pustimo delovati 15 minut. Nato lase temeljito operemo pod tekočo vodo.

Tonik iz kisa nanašamo na lase 5 dni zapored oz. toliko dni dokler prhljaj ne izgine.

Da se prhljaj ne ponovi lahko kasneje tonik uporabljamo 1 krat tedensko.

2. Vneto grlo

Združite:

1 čajno žličko kisa,

1 čž kajenskega popra in

3 čž medu

v kozarcu tople vode.

Mešanico pijemo po žličkah.

Kis in med imata antibakterijske lastnosti. Kajenski poper (kapsaicin) pa bo poskrbel za za pomiritev bolečine v grlu.

3.Neprijeten vonj stopal

Otroške robčke navlažite s kisom in jih čez noč zaprite v plastično vrečko ter hranite v  hladilniku.

Robčki so po 12 urah pripravljeni na uporabo.

Z njimi lahko obrišete noge ali jih uporabite pod pazduhi namesto deodoranta.

Kis prepreči nastajanje bakterij, ki povzročajo neprijeten vonj.

4.Plini in zaprtje

Pred obrokom popijte 2 dl toplega čaja ali napitka kateremu ste primešali 1 veliko žlico jabolčnega kisa.

Kis stimulira prebavne sokove (HCl – klorovodikova kislina), ki pomagajo pri prebavi hrane.

5.Zgaga

Nekaj žličk kisa razredčite z nekaj žličkami vode.

Kadar začutite simptome zgage popijte mešanico.

V kolikor vam je prekislo dodajte malo medu.

6.Čista koža

Na očiščen obraz z bombažno krpico namočeno v kis , obrišite obraz.

S tem boste odstranili odvečno olje in pomagali proti nastajanju aken.

Po nanosu, obraz negujte z vsakodnevno kremo.

7. Sončne opekline
3 dcl jabolčnega kisa vlijemo v srednje toplo kopel in se v njej namakamo 10 minut.

Kopel iz kisa bo poskrbela, da bo občutek na koži bolj pomirjen in ohlajen. Kislost pa bo prav tako poskrbela za obnovo pH kože.

8. Beli zobje
Zobno ščetko pomočite v jabolčni kis in si z njo po-ščetkajte zobe. Vendar tega ne počnite prepogosto, saj lahko s kisom pokvarite zobno sklenino.

Za bolj nežen pristop, razredčite 0,5 dcl vode z 0,5 dcl kisa ter mešanico uporabite kot ustno vodico.

9. Čiščenje doma
V steklenico za pršenje nalijemo:
1 dcl vode
1 dcl kisa
5 kapljic eteričnega olja pomaranče

Premešamo in uporabimo kot čistilo za pranje površin. Tako čistilo je brez nepotrebnih kemikalij in odlično rahlo razkužilo za površine.

10. Odstranjevalec vonjav
Jabolčni kis ubija bakterije, ki lahko povzročajo neprijetne vonjave. Zato lahko naredite podobno mešanico kot je za čiščenje doma ter s pršilko preprosto poškropite tam od koder prihaja neprijetni vonj.

11. Ubijalec plesni
Obstaja veliko nasvetov kako se lotiti modre plesni. Eden je tudi ta z jabolčnim kisom, kateremu primešamo sodo bikarbono in sol /ali limonin sok, ter s to mešanico poškropimo in pobrišemo steno ali prostor kjer se nabira plesen.

12. Repelent proti žuželkam.
Jabolčni kis je odličen naravni repelent, ki dejansko tudi deluje! Preprosto, mešanico vode in kisa poškropite po postelji vašega hišnega ljubljenčka nekaj pa tudi po njegovem kožuščku.

13. Kožno znamenje ali bradavice
Bombažno vato namočite v kis in jo prelepite z obližem čez bradavico. Pustite učinkovati čez noč. Postopek ponavljajte nekaj dni, dokler problem z bradavico ne izgine.

14. Opekline na koži
Jabolčni kis pomaga oblažiti bolečino, razkuži površino, ima hladilni učinek in spodbuja celjenje. Zato je še kako dobrodošel pri opeklinah. Ne uporabljajte na odprtih ranah.

15. Modrice

V 1 dl jabolčnega kisa vmešamo 1 čajno žličko soli.

Bombažno vato pomočimo v mešanico kisa in soli ter nanesemo na modrico kot obhladek.

16. Slab zadah
Zmešajte 1 veliko žlico jabolčnega kisa z 4 žlicami vode. Tekočino grgrajte 10 sekund, nato izpljunite.

17. Vodica za po britju
Zmešajte jabolčni kis z vodo 1:1 ter z bombažno vato nanesite “vodico po britju” to bo pripomoglo da bo koža po britju bolj pomirjena.

18. Začimbna mešanica za hrano
Jabolčni kis veliko krat uporabimo za pripravo solat. Nikoli pa se ne spomnimo, da bi ga malo dodali tudi v omake, marinade ali celo sladice. Poskusite.

19.  Mix s sadnim sokom
Jabolčni kis je odličen dodatek sveže stisnjenim sokom, ki jim poudari rahlo kiselkast okus. Še posebej odlično v poletnih mesecih ko si želimo pijače za odžejat.

20. Juhe
Jabolčni kis lahko na koncu kuhanja dodate tudi v juhe. Še posebej dobro se ujema z gobovo, piščančjo ali krompirjevo juho.

21. Pecivo
Kis bo biskvit dodatno dvignil. Tako bo še bolj penast in mehak. Ne skrbite, majhne količine kisa v pecivu se ne okusi.

22. Proti-glivično delovanje
Se srečujete z glivicami na nohtih ali delih kože? Vsaki dan namažite prizadeti predel z mešanico 1:1 vode in kisa ter pustite delovati vsaj 30 minut. V kolikor je mogoče poskusite to početi nekaj dni zapored.

23. Boleče mišice
Za boleče mišice si pripravite kopel z jabolčnim kisom ali dajte mešanico kisa in vode direktno na mesto bolečine.

24. Srbenje
V veliki primerov jabolčni kis odlično odstraniti srbečico, ki je lahko posledica, glivic, meduze, strupenega bršljana. Preprosto nanesite jabolčni kis na srbeči predel in pustite da opravi svoje.

25. Inzulin
Redno uživanje jabolčnega kisa pripomore k ohranitvi ravni sladkorja v krvi.

26. Sinusi
Zamašen nos? Kaj je lahko hujšega pri prehladu. Poskusite po žličkah srebrati toplo vodo z jabolčnim kisom. Kis deluje antibakterijsko in hkrati zmanjšuje gostoto sluzi.

27. Imunski sistem
Privoščite si vsako jutro 1 čajno žličko jabolčnega kisa na tešče. S tem boste pripomogli, da bo vaša odpornost večja in poskrbeli za manjšo možnost prehlada ali gripe.

28. Več energije
Dodajte jutranjemu čaju ali soku par kapljic jabolčnega kisa. Boste videli, da vas bo kiselkast okus prebudil in poskrbel za dodatno energijo.

29. Tonik za obraz
Zmešajte 1 čajno žličko jabolčnega kisa z malo vode in nanesite z bombažno vato na obraz. Vonj je sicer močan vendar se hitro izhlapi. Takšna nega bo izboljšala videz vaše kože, zato si jo za boljše rezultate privoščite večkrat na teden.

30. Razdražen želodec
Jabolčni kis vsebuje snov pektin, ki pomirja želodčno kislino. Za napitek, ki vam bo pomiril želodec potrebujemo:
2 čajni žlički jabolčnega kisa
2 čajni žlički svežega ingverjevega soka
1 čajna žlička limoninega soka
1 dcl radenske
med, po želji za okus.

Napitek je primeren tako ob razdraženemu želodcu, kot tudi pri neurejeni prebavi ali napihnjenosti.

31. Stop – psi in mačke z uničevanjem pohištva
Večina živali sovraži vonj po kisu, zato se bodo z veseljem izogibali vašega kavča v kolikor bo ta poškropen z jabolčnim kisom.  Brez skrbi, v kolikor je ta vonj neprijeten tudi vam bo slej ko prej izginil.

32. Detox kopel
Si želite pripraviti kopel, ki vam bo pomagala prečistiti pore in razstrupiti. V vročo kopel si dodajte 1 skodelico jabolčnega kisa, 1 skodelico grenke soli in 5-10 kapljic eteričnega olja. V kopeli se zadržite vsaj okrog 20 minut.

33. Operite sadje in zelenjavo
Sadje in zelenjava iz trgovine so vse drugo prej kot čiste, saj so izpostavljene direktnemu stiku z ljudmi, za podaljšanje svežine pa dodatno premazane z voski in dodatki. Dodajte nekaj kisa v vodo in v tej vodi najprej umijte zelenjavo / sadje na to pa še operite pod pod tekočo vodo.

34. Nevtralizirajte začimbe
V kolikor se vam je v hrano vsulo preveč kajenskega popra ali kakšne druge podobne začimbe lahko okus rahlo nevtralizirate s 1 čajno žličko jabolčnega kisa.

35. Muholovec
Dodajte v 0,5 l plastenko nekaj kisa in vode ter pustite na kuhinjskem pultu. Kis ima zelo močan vonj, ki pritegne mrčes, te pa se običajno v steklenici zmedejo in utopijo.

36. Neprijeten vonj oblačil.
Dodajte 0,5 dcl kisa v pralni stroj in poskrbel bo da bodo oblačila mehkejša in bolj dišeča.

37. Utrujenost po treningu
Po naporni vaji ali treningu si privoščite 1 čajno žličko jabolčnega kisa zmešanega v kozarcu vode. Mlečna kislina ki se kopiči v telesu po vadbi povzroča utrujenost. Aminokisline v jabolčnem kisu pa zagotavljajo protistrup.

38. Alergije
Premešajte 1 čajno žličko vode, 1 čajno žličko kisa in 1 čajno žličko medu. Uživajte 1 krat na dan. Mešanica vam bo pomagala, da boste čez sezono bolj odporni na alergije.

39.Krči
Vtrite jabolčni kis neposredno na območje kjer vas drži krč.

40. Lažje razčesavanje
Zmešajte vodo in kis 1:1 in si po pranju mešanico poškropite lase ter dobro razčesite.

41. Hujšanje
Ocetna kislina v jabolčnem kisu zavira apetit in zmanjšuje zadrževanje vode. Uživajte ½ žlice svežega limoninega soka in ½ žlice jabolčnega kisa vsako jutro in pred obrokom.

42. Sijoči lasje
V kolikor si na umite lase vtrete manjšo količino kisa bodo vaši lasje bolj sijoči.

43. Masaža mišic
Masaža z jabolčnim kisom lajša utrujene mišice.

44. Alkalizirajte se
Redno uživanje jabolčnega kisa pomaga ohranjati zdravo raven pH v telesu. Bolezni se v alkalnem okolju slabše razvijajo.

45. Razstrupitev jeter
1 krat na mesec si vzemite dan in čez dan uživajte več kozarcev iz 1-2 žlice kisa +2 dl mlačne vode, hkrati pa uživajte samo sadje in zelenjavo.

46. Kandida
Jabolčni kis vsebuje encime, ki pomagajo telesu v boju proti kandidi. Uživajte ½ žličko kisa 2 krat na dan.

47. Detergent za posodo
Dodajte 1 dcl jabolčnega kisa vašemu pomivalnemu stroju, kis pomaga odstranjevati vodni kamen in maščobo.

48. Vodni kamen
Dodajte manjšo količino jabolčnega kisa direktno na vodni kamen in počakajte nekaj minut.

49. Čiščenje kruhovnika
Jabolčni kis je odličen tudi za čiščenje kruhovnika. Na bombažno krpo nanesite čisti jabolčni kis in obrišite posodo.

50. Krvni pritisk
Kislina v jabolčnem ali katerem drugem kisu pomaga uravnavati tudi krvni pritisk.

Opozorilo
Pretirane in premočne koncentracije jabolčnega kisa lahko poškoduje prebavni trakt ali poškoduje zobno sklenino. Bolniki z osteoporozo naj se uživanja jabolčnega kisa v velikih količinah raje izogibajo, prav tako vsi, ki trpite za pomanjkanjem kalija v krvi. Lahko povzroči alergije pri ljudeh, ki so alergični na jabolka. Ko ga nanašate na kožo, pazite, da ne pride v stik z ranicami ali praskami, saj poškoduje kožo in povzroči pekoč občutek. Jabolčnega kisa ne uživajte, če jemljete zdravila za srce, inzulin, odvajala ali diuretike. Jabolčni kis lahko poveča učinek zdravil za sladkorno bolezen.

VREME V SLOVENIJI 12.9.2015

Podatki z avtomatskih postaj

VREME PO SLOVENIJI 11.9.2015

Temperature po Sloveniji danes

Podatki z avtomatskih postaj

Temperature po Sloveniji danes

Podatki z avtomatskih postaj

“MESNA PITA SA KROMPIROM I TAJNIM SASTOJKOM -http://receptiizmojekuhinje11.blogspot.ba/2015/09/ne-mogu-vam-opisati-koliko-me-odusevila.html

Kako si pomagati pri mišičnih krčih – http://www.bodieko.si/misicni-krc

Zagotovo se je že vsak od nas kdaj srečal z neprijetnimi mišičnimi krči. Gre za nenadno mišično krčenje, ki traja od nekaj sekund pa do nekaj minut, vedno pa je zelo boleče. Skeletne mišice, ki jih mi lahko zavestno nadzorujemo, omogočajo gibanje in skrbijo za ohranjanje optimalne telesne drže. Kadar pride do nehotenega mišičnega krčenja, to imenujemo spazem. Hujši obliki spazma pravimo mišični krč. Ta lahko zajame posamezno mišico ali njen del, lahko pa tudi manjšo skupino mišic. Prizadene lahko katerokoli skeletno mišico, največkrat pa mišice spodnjih udov, še posebej pogosto pa mišice meč in stopal. Raziskave kažejo, da do mišičnih krčev pride zaradi spontane nenormalne aktivnosti v živčnih končičih – torej vzrok ne leži v sami mišici, ampak v živčnih končičih, ki jo oživčujejo.

Vzroki za pojav mišičnih krčev

Do njih pride zaradi različnih dejavnikov, najpogosteje pa gre za motnje ravnovesja soli in vode. Mišične krče lahko izzove večji telesni napor ali fizično zelo naporno delo, ko se iz našega telesa izloča več tekočine, ali pa takrat, ko premalo pijemo. Mišične krče lahko sproži tudi jemanje nekaterih zdravil, na primer diuretikov, kontracepcijskih tabletk in statinov. Na pojav te nevšečnosti vpliva tudi enostranska in hranilno revna prehrana, v kateri primanjkujejo predvsem kalcij in kalij ter vitamina B5 in E. Občasni mišični krči so sicer zelo neprijetni, a načeloma nenevarni, ob pogostejših epizodah pa je prav, da obiščete zdravnika, ki bo ugotovil vzrok vaših težav.

Pri pojavu mišičnih krčev gre lahko tudi za pomanjkanje magnezija. Magnezij mora biti s kalcijem v razmerju 2 : 1. Ta mineral izboljšuje izgorevanje v mitohondrijih celic. Če magnezija ni dovolj, je porušen mehanizem prehajanja snovi prek celične membrane. Membrane postanejo vse bolj toge in so še bolj izpostavljene delovanju prostih radikalov, kar se kaže v pogostejših mišičnih krčih.

Pomanjkanje magnezija bomo preprečili, če bomo v prehrano vključili več celozrnatih žit, oreščkov, semen, stročnic, fig, mandljev, temno zelene zelenjave in banan. Za boljšo absorpcijo magnezija poskrbi uživanje beljakovinsko bogate hrane (rdečega in piščančjega mesa, rib in jajc) ter hrane, bogate s fosforjem in cinkom ter vitamini B1, B6, C in D.

Mišični krč lahko povzroči tudi zelo hladna voda ter določena obolenja, kot so na primer periferna arterijska bolezen, hormonske motnje, ledvična obolenja, obolenja ščitnice in multipla skleroza. Tudi če imamo noge dlje časa v neudobnem (ali čudnem) položaju, nas lahko zagrabi krč.

Preventiva pred krči

• Pri spanju imejte noge približno 20 centimetrov višje od glave.
• Pomembno je, da redno izvajate raztezne vaje.
• Če čutite, da vas bo zagrabil krč, peto močno pritisnite proti tlom, koleno pa čim bolj naprej – tako boste zares dobro raztegnili mečno mišico.
  

Kako si lahko pomagamo sami

• Kadar vas zagrabi krč, je najbolje, da se zgrabite za prste in iztegnete  nogo ter raztegnete mišico v smeri krča.
• Kar se tiče prehrane, uživajte živila, bogata s kalijem in magnezijem.
• Po pomoč se lahko obrnete tudi k zdravilnim zeliščem. Mišične krče odlično sproščajo glog, lipovo cvetje, sladki koren, medena detelja
• Tudi z uporabo eteričnih olj lahko uporabite za lajšanje bolečin ob krčih. Eterična olja lahko vtirate ali pa jih dodajate kopelim. Za tovrstne težave uporabite sivkino olje ter olje poprove mete, rmana, baldrijana, koromača, majarona ali  koriandra.
• Krče lahko uspešno preprečimo tudi tako, da okrepimo mišice. In po športni aktivnosti seveda ne pozabimo na raztezne vaje.

Vaginalna glivična okužba – pomagajmo si na naraven način -http://www.bodieko.si/vaginalna-glivicna-okuzba

Vaginalno glivično okužbo povzroča gliva kvasovka Candida albicans. Glivična okužba sluznice se lahko sicer pojavi v ustih, okrog zadnjika in na penisu, vendar pa je prav vaginalna okužba najpogostejša. Vzroki za nastanek vaginalne okužbe so lahko različni, med najpogostejšimi je zagotovo zdravljenje z antibiotiki, ki lahko uničijo koristne bakterije, zaradi česar oslabi naš imunski sistem.

Vzrok za nastanek vaginalne glivične okužbe, poleg zdravljenja z antibiotiki, so še jemanje kontracepcijskih tabletk, pogoste prebavne motnje, uživanje hrane z veliko sladkorja, splošna preobremenjenost in preutrujenost. Konvencionalna medicina za zdravljenje vaginalne glivične okužbe navadno predpisuje kreme proti glivičnim obolenjem ali pa uporabo kontracepcijskih pripomočkov. Obe metodi lahko povzročata draženje sluznice, zato se lahko po pomoč nemalokrat obrnemo tudi k naravi.

Pomoč z aromaterapijo

Eterično olje, ki odlično deluje proti glivicam, je olje čajevca. Iz njega si lahko pripravite kopel, s katero si izpirate vaginalni predel: šest kapljic eteričnega olja čajevca nakapajte v toplo vodo in si potem z njo umijte vaginalni predel. Čeprav eterično olje čajevca velja za eno blažjih zdravil proti glivičnim okužbam, pa ga na začetku močno razredčimo, saj bomo tako preprečili draženje kože. Primerni olji za tovrstne težave sta še sivkino in mirino olje.

Uporaba zelišč pri vaginalni okužbi

Pri glivicah lahko pomagata ognjič in ameriški slamnik, najprimernejše pa je uporabiti tinkturo. Eno žličko tinkture dodamo v 600 ml tople vode in izperemo okuženi predel. Tudi česen je znan po svojem močnem protiglivičnem delovanju. Lahko ga uživamo svežega ali v obliki kapsul. Če imate pogosto težave z glivicami, ga uživajte kar vsak dan.

Česen je sicer primeren tudi za lokalno uporabo, vendar lahko v nekaterih primerih tudi močno draži vaginalno sluznico – oluščen strok česna pomočite v oljčno olje in navežete na bombažno nitko, strok potem vstavite v nožnico in pustite delovati čez noč.

Pomaga lahko tudi naturopatija

Glivice se najraje razvijejo v toplem in vlažnem okolju, zato je zelo pomembno, da je predel okrog nožnice čim bolj zračen in suh – koža mora dihati. Zato izberimo bombažno spodnje perilo in se izognimo tesnim in oprijetim hlačam. Prav tako se izogibajmo penečim kopelim in močnim milom, saj lahko uničijo naravni zaščitni film kože. Nekaterim pomaga izpiranje okuženega predela s slano vodo – za pripravo uporabimo približno peščico soli na veliko skledo tople vode.

Če imate rednega spolnega partnerja, o okužbi informirajte tudi njega, saj morata napotke upoštevati oba, sicer lahko v nasprotnem primeru ponovno okužita eden drugega.

Pri vaginalnih okužbah pomaga tudi navaden probiotični jogurt kot obkladek, lahko pa jogurt nanesete tudi na tampon in tega potem vstavite v nožnico. S tem ukrepom boste spodbudili pospešeno razmnoževanje obrambnih bakterij. Če je do okužbe prišlo zaradi jemanja antibiotikov, bo jogurt poleg tega okrepil tudi črevesno mikro floro.

Ker se glive kvasovke razmnožujejo s pomočjo sladkorjev, je treba v času okužbe omejiti oziroma prenehati uživati sladkor in močno predelane ogljikove hidrate, predvsem pa je treba zmanjšati uživanje alkohola.

Uživajte veliko zelenjave in celozrnatih izdelkov, za kuho in dodajanje jedem pa uporabljajte oljčno olje, ki zavira nastajanje glivic. Tudi bakterija Lactobacilus acidophilus zelo učinkovita zavira glivične okužbe ter krepi črevesno mikro floro.

Le od kje nama denar za potovanja? Nasveti, kako privarčevati! – By Nina Potuje on december 6, 2013 Popotniški nasveti

Skoraj vedno, ko nekomu omeniva, da odhajava na potovanje, dobiva enako vprašanje: “Od kje nama denar?” Po pravici povedano, naju to vedno nekoliko razjezi…. Ponavadi so nad najinimi potovanji začudeni predvsem tisti, ki imajo boljši življenjski standard kot midva, a svoje finance namenjajo povsem drugim stvarem, kot pa so potovanja. Z razliko od takšne osebe, midva vse svoje prihranke in čas nameniva potovanjem. In ne, ni nama potrebno zavidati, saj verjetno marsikdo med vami takšnega varčevanja ne bi niti povohal.

Verjeli ali ne, ampak to, da se odpraviš na drug konec sveta dandanes sploh ni več tako drago. No, sicer pa je vse odvisno od tega, kako tja potujete. Luksuzna potovanja so še vedno luksuz in draga, ampak če so vaša potovanja poceni, boste presenečeni, da se že z dobrimi 1000€ lahko za tri tedne ali cel mesec podate povsem na drug konec sveta. V prvi vrsti pa so za nizke stroške odločilne poceni letalske karte. Ravno zadnjič mi je kolega omenil, da je dobil povratno letalsko karto za Filipine za 180€, nekdo drug pa za 300€ leti na Tajsko, tretji v Gvatemalo!! Ja, z nekaj triki, sreče in sledenjem akcij, se da lahko zelo poceni potovati.

No, ampak 1000€ še vedno ni malo denarja. Nekateri ga na žalost zaradi težke finančne situacije res ne morejo privarčevati, medtem ko ga drugi lahko mimo grede zapravijo tekom leta, brez da bi se tega sploh zavedali.  In verjemite, z nekaj preprostimi ukrepi se boste hitro lahko enkrat letno podali na kakšen potep.

Kako privarčevati denar za poceni potovanja?

• Regres

Če ste med tistimi srečneži, ki dobijo regres in če vam le-ta ne predstavlja nujen znesek za poplačilo preteklih položic, ga enostavno dajte na stran, kot da ga sploh nikoli ni bilo. Dobrih 600€ regresa v gospodinjstvu z dvema zaposlenima to že torej pomeni 1200€. S takšno vsoto gresta dve osebi ali celo družina brez večjega problema na potovanje po Evropi. Nihče namreč ne trdi, da morajo biti potovanja le poti izzven Evrope! Midva sva za najina potovanja (Romunija & Moldova / Grčija & Albanija & Makedoniji & Črna Gora / Otok Lefkas) odštela celo manj kot 1200€.

• Cigareti

Ste kadilec oz. kadilka? Ne dolgo nazaj sem malce radovedno povprašala prijatelja, koliko zapravi za cigarete in priznam, kar malce se mi je zataknilo. Mesečna vsota ni bila zanemarljivo nizka – 90-100€/mesec. Če vam potovanja res tako veliko pomenijo, se bi morali brez večjih problemov odpovedati nezdravi razvadi – tako bi v 12ih mesecih privarčevali več kot 1000€/osebo. V primeru dveh kadilcev v gospodinjstvu pa to pomeni kar 2000€/leto!!

• Kavica

Kolikokrat na dan si privoščite kavico v kakšnem lokalu? No, recimo, da si v povprečju privoščite eno na dan. Kava z mlekom v večini primerov stane 1,20€, kar mesečno znese 36€. V enem letu bi v tem primeru le za kavice zunaj zapravili 432€/osebo. No ja, za potovanje v oddaljene kraje to morda res da ne bo dovolj, ampak za kakšen tedenski izlet znotraj Evrope, pa bo z nekaj iznajdljivosti in nepretiranim zapravljanjem, moralo zadostovati. Ste vedeli, da v primeru akcijskih cen določenih nizkocenovnih letalskih družb lahko letite že za 50€ na Sicilijo, Malto, Valencijo itd. Odlične destinacije, ki vas ne bodo pretirano udarile po denarnici so tudi Albanija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Romunija, Bolgarija.

• Žuranje

Vedno je luštno druženje s prijatelji, ampak za vikend ste tako lahko ob 50 ali celo več evrov.  Že to, da greste vsak drugi konec tedna žurat vas bo prišlo okoli 1300€. Leto ima namreč 53 oz. 54 tednov in če greste ven le vsak drugi konec tedna, je to vsaj 26x. Midva že dolgo ne hodiva ven in če se dobimo s prijatelji, je to ponavadi kar pri komu doma. Ni kaj, tudi emšo prinese svoje.
Da boste kaj več privarčevali pa boste morda postali tudi malce manj družabni. Ampak kaj hočete – saj veste, zakaj to delate, kajne?

• Prehrana

Presenečeni boste, koliko denarja lahko človek privarčuje z nekaj pameti v trgovini. Midva to še nekoliko potencirava, saj imava doma svoj vrt in si tako vsaj za 4-5 mesecev močno olajšava nakupovanje in več privarčujeva, sploh če to primerjava z domačimi izdelki na tržnicah, ki dosegajo višje cene, kot v trgovinah. S svojim vrtom (četudi stoji na balkonu) lahko hitro privarčuješ nekaj dodatnih sto evrov na leto. Poleg tega pa ne kupujeva hrane v smislu pogrej in pojej, ampak si vse pripravljava sama (vključno s kruhom, njoki, testom za pico itd.). Ne le da je ceneje, tudi bolj zdravo in okusno je vse kar se znajde na najinih krožnikih.
Priporočava, da si vaše nakupe v trgovini začnete beležiti in tako boste najlažje videli, kaj je tisto, čemur se lahko dodatno še odpoveste. In nikar v trgovino brez nakupovalnega listka, ki se ga strogo držite!

• Prioritete

Zadnja in prav nič manj pomembna stvar pa so seveda vaše prioritete. Če vam druge stvari pomenijo več kot potovanja, se potem nikar ne razburjajte, če se kdo raje potepa po svetu, kot pa da je oblečen po zadnji modi, se naokoli prevaža z dragimi avtomobili, se razvaja v masažnih salonih, hodi v drage restavracije, k frizerju, kozmetičarki… Velikokrat se je samo zato, da je lahko odšel na poceni potovanje, odrekal celo leto… Ampak to ga sploh ne moti, saj mu dogodivščine na poti ne bodo nikoli pomenile toliko, kot stvari… In zakaj bi potem njegovo nizko cenovno potovanje sploh motilo vas?

Res je, da sva velikokrat deležna zavistnih pogledov, ker toliko potujeva (kolikor se pač sploh da ob redni službi), ampak to, kako sva si celotno življenje podredila potovanjem, pa pravzaprav nikogar niti ne zanima. Seveda, vedno je lažje pogledati le tisto, kar je vidno na površju…globina pravzaprav nikogar ne zanima. Da pa si potovanja sploh lahko privoščiva, pa tudi na poti ne zapravljava brezglavo in vedno gledava na vsak evro, ki ga lahko privarčujeva. To je najlažje storiti tako, da se odrečeva udobju… In predno nekomu namenite zavistno grenki nasmešek, ker gre “spet” na potovanje, se raje vprašajte, če si kaj takega resnično sploh želite.

Revščina v Sloveniji: v katerih občinah se živi najslabše in zakaj

Dosje: Socialna država

Katja Huš, Članek, 5. 9. 2015

Članek je objavljen tudi v Dnevnikovem Objektivu

Osilnica je najrevnejša občina v Sloveniji. Foto: Wikipedia

V Kočevju nadaljujte pot proti jugu, v smeri Kočevske Reke. Od tam boste z avtom potrebovali le še 30 minut, da prispete v Osilnico – občino na meji s Hrvaško, ki šteje le 374 prebivalcev. Dežela Petra Klepca ji pravijo. Tako kot v mnogih drugih krajih na obrobju Slovenije se zdi življenje v Osilnici težko. Gre za eno najrevnejših občin v Sloveniji, če upoštevamo, koliko prebivalci zaslužijo na mesec, kakšna je stopnja brezposelnosti in kolikšen je delež naseljenih stanovanj brez osnovne infrastrukture – notranjega stranišča, kopalnice, elektrike ali vode.

Medtem ko se zlasti prebivalci evropske periferije vrtijo v krogu prekernosti in brezposelnosti, vse več njih pa tudi revščine, govor o revščini na evropski ravni pogosto nadomeščajo politično prijetnejši izrazi, kot so socialni problemi, socialno šibki in izključeni. A še posebej na obrobju oziroma jugu Evrope, kjer (dolgotrajna) brezposelnost potiska vse več ljudi v boj za golo materialno preživetje, se besedi revščina ne moremo izogibati. In tudi tako majhna država, kot je Slovenija, predstavlja mikrokozmos evropske slike z lastno periferijo, v kateri se zdi, da je kotanja revščine najgloblja. Zakaj se revščina zgošča v nekaterih obrobnih predelih Slovenije – periferiji periferije? Ena izmed resnic o revščini, ki nam jo izpovejo kraji na obrobju države, je, da v tem svetu ni mesta za starejše in brezposelne; državna politika zlasti na področju regionalnega razvoja pa nas vodi v razvoj, ki se izogiba besedi revščina. Zaenkrat se zdi, da bolj ko se Evropa razvija … in razvija … ni nič manj revščine.

Vzhodno od »raja«

Število posameznikov, ki v Sloveniji živijo pod pragom tveganja revščine, se je v zadnjih letih povečalo. Slovenija je po podatkih Eurostata v letih 2009 do 2013 doživela drugi največji porast revščine v EU, takoj za Grčijo, opozarja dr. Srečo Dragoš z ljubljanske fakultete za socialno delo. Če je leta 2008 materialno pomoč, pri čemer gre večinoma za hrano, pri Rdečem Križu prejelo 105.430 posameznikov in družin, se je ta številka v petih letih povečala za kar 50 odstotkov; leta 2013 je bilo namreč že 156.442 prejemnikov. V letu 2013 je tako pod pragom tveganja revščine v Sloveniji živelo 14,5 odstotka prebivalcev oziroma približno 291.000 oseb. Če bi od dohodka odšteli socialne transferje (ne pa pokojnin), pa bi v revščini živel vsak četrti prebivalec. Pri tem je treba opozoriti, da v Sloveniji merimo tako imenovano relativno revščino, to je, koliko ljudi je revnih glede na druge oziroma glede na srednjo vrednost razpoložljivega dohodka gospodinjstev  v državi.  V letu 2013 je živeti pod pragom revščine pomenilo, da je enočlansko gospodinjstvo razpolagalo z manj kot 593 evrov na mesec (neto dohodek).

V katerih delih države pa je največ revščine? Uradni podatki o stopnji tveganja revščine obstajajo tudi za statistične regije. Primež revščine je najbolj močan v vzhodni Sloveniji, zlasti v spodnjeposavski (okolica Krškega, Brežic, Sevnice…), pomurski in podravski regiji, kjer je leta 2013 približno četrtina prebivalstva živela pod pragom revščine. Če ne upoštevamo socialnih transferjev, se je leta 2013 v spodnjeposavski regiji stopnja tveganja revščine dvignila kar na 35 odstotkov, v Pomurju in Podravju pa bi vsak tretji prebivalec živel pod pragom revščine. V primerjavi z letom 2008 so sicer največji porast revščine doživele goriška, spodnjeposavska in zasavska regija.

Podobna geografska porazdelitev revščine se nam izriše, ko pogledamo delež gospodinjstev, ki si lahko privoščijo enotedenske počitnice ali pokrijejo nepričakovane izdatke iz lastnih sredstev v višini 600 evrov. Realnost je takšna, da si je leta 2013 (zadnji anketni podatki) enotedenske počitnice lahko privoščila le približno polovica gospodinjstev v Pomurju in spodnjem Posavju, medtem ko je bil na državni ravni sedemdnevni oddih »na lepšem« nedosegljiv za več kot tretjino gospodinjstev.

Revščina po občinah

Stopnje tveganja revščine Statistični urad RS na ravni občin ne meri, znani pa so nekateri drugi podatki, iz katerih lahko sklepamo na prisotnost revščine v občinah. V kolikor enako obtežimo podatke o povprečni mesečni neto plači (2014), stopnji registrirane brezposelnosti (marec 2015) in deležu naseljenih stanovanj, ki nimajo vseh elementov osnovne infrastrukture (notranje stranišče, kopalnica, voda, elektrika, 2011), se nam izriše zemljevid, ki je zelo podoben regijski sliki revščine.

Zemljevid: revščina v slovenskih občinah

Za podatke o posamezni občini kliknite nanjo na zemljevidu. Višja kot je vrednost indeksa, bolj je občina revna. Podrobnejša pojasnila o metodologiji izračuna indeksa revščine so na voljo na dnu članka.

Glede na izbrane podatke najdemo v Sloveniji občine z najrevnejšimi prebivalci večinoma v Prekmurju in Prlekiji, na Kočevskem, v Beli krajini in Halozah, in sicer v občinah kot: Osilnica (JV Slovenija), Hodoš (pomurska regija), Zavrč (podravska regija), Kuzma (pomurska regija), Gornji Petrovci (pomurska regija), Kostel (JV Slovenija), Dobrovnik (pomurska regija), Moravske Toplice (pomurska regija), Šalovci (pomurska regija) in Rogašovci (pomurska regija). Da bi si lažje predstavljali: v Osilnici je bila leta 2014 povprečna mesečna neto plača občana 695,04 evra, skoraj vsak četrti prebivalec je brezposeln (18,4-odstotna stopnja registrirane brezposelnosti, junij 2015), leta 2011 pa skoraj tretjina (28 odstotkov) naseljenih stanovanj ni imela osnovne infrastrukture. Treba je sicer opozoriti, da so občine v Sloveniji majhne enote in zlasti v primeru zelo majhnih občin so lahko statistični trendi bolj izpostavljeni kot v večjih.

Pri teh podatkih nas morajo skrbeti znaki dolgotrajne revščine in tako imenovane kulture revščine, v kateri obvelja pravilo »roditi se v revščino, živeti v revščini«; pravilo, na katerem se liberalni slogan enakih možnosti sesede. In že sedaj lahko sklepamo, da na prebivalce teh predelov Slovenije, zlasti Pomurja, preži nevarnost padca v začarani krog revščine – najbolj revne regije se namreč večinoma soočajo tudi z najvišjimi stopnjami dolgotrajne brezposelnosti oziroma deleža brezposelnih, ki so brez zaposlitve najmanj dve leti.

Ni prostora za starce

Skoraj več kot o geografiji revščine nam podatki o najrevnejših krajih Slovenije povedo o demografiji revščine. Ko pogledamo podrobneje, opazimo, da najrevnejša območja niso le območja z največ brezposelnimi, temveč so to tudi območja s starejšim in manj izobraženim prebivalstvom. Dr. Primož Pevcin s fakultete za upravo pravi, da je takšna razporeditev logična, saj gre za demografsko zelo ogrožena območja s prevladujočim starejšim prebivalstvom. Podobno zemljevid revščine interpretira tudi Davor Dominkuš, sekretar v kabinetu  ministrice za delo, družino in socialne zadeve, ki poudarja, da je stopnja tveganja revščine pri starejših izrazito višja kot pri drugih skupinah populacije;  za te občine pa je značilno prav to: prevladujoče starejše prebivalstvo, kjer ni mladih, manj je družin in manj rojstev.

In res je; Kostel, Hodoš in Osilnica so občine z največjim deležem prebivalstva, starega nad 65 let. A popolni trendi le redko obstajajo. V Sloveniji najdemo pravzaprav največji delež prebivalstva nad 65 let na Goriškem, sledi Pomurje; Zavrč, ena najrevnejših občin po naši metodologiji, pa je glede na ta delež najmlajša občina v Slovenija. Pri tem se pojavi vprašanje, kaj je drugače na Goriškem, da je kljub podobni starostni strukturi prebivalstva stopnja tveganja revščine bistveno nižja kot v Pomurju.

Hodoš je druga najbolj revna občina v Sloveniji. Foto: Wikipedia

Na nekaterih revnih obronkih Slovenije lahko opazimo tudi začetek trenda depopulacije. Če upoštevamo gibanje rojstev in smrti kot tudi priseljevanj in odseljevanj, vidimo, da so bili v zadnjih desetih letih (2005–2014) »izginjanju« prebivalstva najbolj podvrženi kraji v Zasavju in Pomurju, ki so se soočali z največjim negativnim prirastom prebivalstva. Pomurska regija je imela v tem obdobju najmanjši naravni prirast v državi, lani pa je imela skupaj z zasavsko regijo tudi največji delež umrlih na 1000 prebivalcev.

Kakšno je življenje v dveh najrevnejših slovenskih občinah, Osilnici in Hodošu? Preberite.

Občine z najrevnejšim prebivalstvom, zlasti v Pomurju, pa se znajdejo tudi med tistimi, ki imajo najmanjši delež visoko izobraženega prebivalstva. Pet občin z najrevnejšim prebivalstvom po naši metodologiji je namreč med dvajsetimi slovenskimi občinami z najmanjšim deležem diplomantov terciarnega izobraževanja. Nizka izobrazba in visoka starost prebivalstva verjetno botrujeta dejstvu, da prebivalci Pomurja niso med tistimi, ki so se v zadnjih letih najbolj množično izseljevali. Če pogledamo porast selitev v obdobju 2007–2014 v primerjavi z obdobjem 1999–2006, so se v druge regije ali v tujino v največjem deležu izseljevali prebivalci zasavske in koroške regije. Največji porast priseljevanja pa so zabeležili v osrednjeslovenski in obalno-kraški regiji.

Poleg demografskih značilnosti v teh revnejših krajih tudi ni industrijskih dejavnosti, hkrati pa so precej oddaljeni od večjih gospodarskih središč. Dr. Pevcin opozarja, da je Slovenija gospodarsko zelo centralizirana država in v teh obrobnih krajih niti ni dnevnih migrantov, ki bi hodili na delo na primer v Ljubljano. Vedeti moramo, pravi, da so zaradi slabe cestne povezanosti deli Bele krajine včasih do drugih krajev v okolici dostopali prek Hrvaške. Podobno tudi Dominkuš opozarja, da so to zelo redko poseljeni in slabo povezani kraji, kjer ponekod tudi ni sodobnih telekomunikacijskih povezav (internetna povezava).

Ob teh podatkih bi se lahko vprašali, zakaj bi bilo to sploh vredno skrbi. Bomo pač vsi živeli v okolici Ljubljane, druge kraje pa spoznavali le še na vikend izletih. Dominkuš pri tem opomni na pomembno dejstvo: visoka brezposelnost med mladimi nakazuje na to, da tudi sam center države ni sposoben zagotoviti življenja mladim, medtem ko ruralna območja lahko ponudijo različne nove možnosti tudi za mlade.

Kaj sploh lahko občina naredi in kaj sploh želi narediti država?

Občine imajo zelo omejene možnosti blaženja revščine prebivalcev, zlasti manjše in tiste v revnejših predelih Slovenije. Po slovenski zakonodaji mora občina zagotoviti osnovno šolstvo in primarno zdravstveno varstvo občanov, po zakonu o lokalni samoupravi pa imajo občine tudi nalogo »pospeševati službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele« ter »ustvarjati pogoje za gradnjo stanovanj in skrbeti za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj«. Po zakonu o socialnem varstvu so občine med drugim pristojne za financiranje pravice invalidne osebe do družinskega pomočnika, zagotavljanje mreže javne službe za pomoč družini na domu ter kritje stroškov storitev v zavodih za odrasle, v kolikor so starejši opravičeni plačila.

Da lahko občine opravijo naloge, ki jim jih država zakonsko predpisuje, se jim vsako leto odmeri kos proračuna – tako imenovana povprečnina. Povprečnina je dejansko delež davka na dohodek prebivalcev (dohodnina) in po besedah dr. Mira Hačka z ljubljanske fakultete za družbene vede predstavlja približno polovico proračuna povprečne slovenske občine.

A občine vse težje izvajajo svoje socialne naloge. Dr. Haček opozarja, da so slovenske občine »izrazito podfinancirane«. Občine so bile letos v težkih pogajanjih z državo zaradi višine povprečnine. Na Skupnosti občin Slovenije (SOS) sporočajo, da se vse od leta 2009 povprečnina niža in da občine z njo lahko pokrijejo vse manjši delež stroškov za izvajanje svojih zakonsko predpisanih nalog. Po izračunu SOS je lani namesto 662,10 evra na prebivalca povprečnina znašala 536,99 evra, s čimer so občine lahko pokrile le dobrih 80 odstotkov stroškov. V prvi polovici letošnjega leta se je povprečnina spustila na 525 evrov, v drugi polovici leta pa se je kljub nasprotovanju SOS znižala na 519 evrov.

Država občinam vseskozi niža sredstva. Foto: Images Money

Da je ohranjanje regionalnih neenakosti načrt vse od leta 1991, kako varčevati pri stroških države, pa meni dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo. Opozarja, da v primeru krčenja sredstev na ravni države lahko trčiš na sindikate (v izobraževanju), lahko pa stroške brez večjega odpora krčiš pri revnih in pri občinah, zlasti ker imamo majhne razpršene občine in veliko centralizirano državo.

Davor Dominkuš z  ministrstva za delo, družino in socialne zadeve  pritrjuje, da v kolikor država preda določeno funkcijo lokalni skupnosti, je treba za to tudi priskrbeti ustrezna finančna sredstva. Možnost za občine pa vidi tudi v črpanju evropskih sredstev in opozori, da so bile prioritete občin v preteklem obdobju veliko bolj fokusirane v infrastrukturo, v nekaj, »kar je bilo vidno, in veliko manj v reševanje konkretnih problemov prebivalcev, kar je manj vidno in s čimer se župan in vodstvo občine težje pohvalijo«.

Pri črpanju evropskih sredstev, ki se lahko ponuja tudi kot blaženje posledic državnega krčenja sredstev občinam, pa se odpre nov pomislek. S črpanjem evropskih sredstev imajo pogosto največ težav prav manjše občine, preprosto že zaradi kadrovskih zmožnosti prijave na razpis in priprave potrebne dokumentacije.

Dr. Srečo Dragoš tako opozarja, da ko govorimo o revščini, se moramo zavedati, da »na mikroravni ne moreš sanirati revščine. Ravno zato se je pojavil najpomembnejši izum dvajsetega stoletja – socialna država.« Po njegovih besedah je za zmanjševanje revščine potrebna centralna državna politika, glavno odgovornost katere v Sloveniji nosi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Dr. Dragoš dvomi, da ima država resnični interes zmanjševanja revščine. Revščina v Sloveniji po njegovem mnenju ni stvar ekonomske krize. Tudi v času konjunkture se je delež revnih povečeval. Dvig revščine je nasprotno del namerne politike države od osamosvojitve naprej. Ker imamo stopnjo revščine še vedno pod evropskim povprečjem (16,7 odstotka), »je interes povečati revščino«, reče jasno. Zadaj pa je drža, da imamo »preveč bogato državo in preobsežen javni sektor«. Pri tem opozarja, da če pogledamo delež zaposlenih v sektorju socialnega varstva glede na delež zaposlenih v državi, vidimo, da je bilo prav socialno varstvo v času krize najbolj opustošeno. V krizi pa so največ plačali najrevnejši – prejemniki socialnih pomoči. Osnovna denarna socialna pomoč je bila znižana za 10 odstotkov. »Nobena poklicna kategorija ni doživela takšnega znižanja dohodkov.«

Spotike regionalne politike: Razvoj v kam?

Občine z najrevnejšimi prebivalci v Sloveniji so tudi ekonomsko prizadeta območja, ki so se v preteklih letih oziroma desetletjih pospešeno deindustrializirala. Hkrati, poudarja dr. Miro Haček s fakultete za družbene vede, imajo občine na področju gospodarstva najmanj lastnih vzvodov. Lahko podeljujejo subvencije, pomagajo ustvarjati obrtno-podjetniške cone, a »občinam ostane nič ali zelo malo za nenujne izdatke«.

Podobno kot pri socialni politiki je tudi na področju gospodarstva potrebna jasna državna strategija. Namesto o reindustrializaciji bi bilo danes primerno govoriti o možnostih oživljanja gospodarstva, pravi dr. Primož Pevcin s fakultete za upravo. Po njegovem mnenju tovarn v teh predelih ne bomo več postavljali, saj z industrijo z nizko dodano vrednostjo preprosto ne moremo konkurirati nizkim stroškom dela v drugih delih sveta.

Davor Dominkuš z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve poudari, da cilj ni samo poselitev območja, temveč odkrivanje in razvoj potencialov, ki so v teh območjih. Skoraj vsi sogovorci pa kot potencial teh krajev prepoznavajo kmetijstvo in turizem. Dr. Miro Haček omeni ekološko kmetovanje in nišni turizem, izkoriščanje geotermalne vode v vzhodni Sloveniji ali lesa v Kočevju. Tudi dr. Andrej Fištravec, podpredsednik sekcije mestnih občin pri Skupnosti občin Slovenije, pritrjuje in pravi, da občine vzhodne regije državi sporočajo, da vidijo zlasti turizem kot eno izmed centralnih razvojni točk regije. A država jim ne prisluhne, pravi, saj iz naslova kohezijskih sredstev za turizem nameni le približno 12 milijonov evrov.

Kohezijska sredstva. Mnogokrat slišane besede, morda malce manjkrat razložene. S kohezijsko politiko država črpa sredstva Evropske unije, ki so namenjena zmanjševanju »razvojnih« razlik držav članic. To poteka prek treh skladov: Evropskega socialnega sklada (ESS), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega kohezijskega sklada (EKS), pri čemer daje ESRR poudarek zadovoljevanju potreb gospodarstva oziroma podjetništva, ESS spodbujanju zaposlovanja, socialne vključenosti, tudi zmanjševanju revščine, EKS pa cilja na sektorje energetike, prometa in okolja. V obdobju 2014–2020 bo zahodna regija upravičena do 855 milijonov evrov, vzhodna pa do 1,27 milijarde evrov sredstev iz ESS in ESRR. Med enajstimi evropskimi cilji kohezijske politike do leta 2020 je zapisan tudi cilj »spodbujanja socialne vključenosti in boja proti revščini in kakršnikoli diskriminaciji«. In morda se bo bolje godilo tudi investicijam v kmetijstvu in turizmu – trajnostna pridelava hrane in trajnostni turizem sta namreč prepoznana kot ena izmed razvojnih prioritet Slovenije, v katero bi naj osredotočili kohezijska sredstva.

Evropska sredstva ne morejo rešiti vseh problemov občin. Foto: European Parliament

Četudi že obstaja kopica državnih dokumentov, s katerimi bomo usmerjali kohezijska sredstva, pa manjka krovni državni razvojni program za obdobje 2014–2020. Osnutek strategije razvoja Slovenije je namreč obtičal v predalih, zadnjo takšno strategijo smo oblikovali leta 2005 (do 2013). Na to opozarja tudi dr. Fištravec: »Delamo program z evropskimi razvojnimi cilji, nimamo pa lastnega programa, kar kaže na veliko pasivnost in konformizem nacionalne politike.« Četudi smo dandanes navajeni slišati »denarja ni«, se v tem primeru zdi, da nas financiranje prehiteva. Ko smo nekatere sogovornike tako povprašali še o regionalni politiki v Sloveniji, so nas presenečeno pogledali. Dr. Haček je rekel »kakšna regionalna politika?«, medtem ko je dr. Fištravec jasno dejal: »Mi regionalne politike v Sloveniji sploh nimamo.«

Dragi moj, na svidenje, vrni se še kdaj, vrni se še kdaj v … Osilnico?

Ko govorimo o obrobnih občinah Slovenije, ki jih pesti revščina, se kaj kmalu pojavi ideja povezovanja občin oziroma problem velikega števila občin v Sloveniji (212). Poleg pogajanj z državo, kjer je povezovanje občin dobrodošlo, saj lahko nastopajo kot enakovrednejši partner, je povezovanje občin smotrno tudi pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev. A prav veliko število občin v Sloveniji, poudari dr. Miro Haček, pomeni, da se tudi v majhnih krajih razvijajo recimo vrtci in šole. Razdrobljenost občin pomeni torej, da se tudi v najbolj obrobnih krajih ustvarjajo in ohranjajo pogoji za življenje v njih. In bliže ko so občine prebivalcem, lažje prepoznavajo tako težave kot potenciale svojih krajev.

Četudi bi situacija v najrevnejših občinah Slovenije, kjer se spletajo demografske, gospodarske in infrastrukturne okoliščine, zahtevala celosten pristop, pa boste besedo revščina v regionalni politiki Slovenije težko zasledili. V njenem opisu na svoji spletni strani ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo jasno reče, da regionalna politika »ne sme biti socialna, ampak mora biti razvojna kategorija«. Pri tem se nam ponujata vprašanji: kakšen razvoj in kam nas vodi ta razvoj? Ciniki med nami bi pripomnili: do naslednje evropske finančne perspektive 2020–2027.

Metodologija analize revščine slovenskih občin

Za vsako občino smo spremenljivke višina neto mesečne plače, stopnja registrirane brezposelnosti in delež stanovanj, ki nimajo vse osnovne infrastrukture, standardizirali (od vrednosti posamezne spremenljivke za posamezno občino smo odšteli povprečje vrednosti spremenljivke za vse občine in jo delili s standardnim odklonom spremenljivke). Tako je povprečna vrednost vsake izmed standardiziranih spremenljivk nič, standardni odklon pa ena. Spremenljivko višina neto mesečne plače smo nato še obrnili. Tako dobljene spremenljivke za vsako občino smo sešteli in izračunali njihovo povprečje. Dobljena povprečja so indeks revščine v občinah.

Analiza bi bila z obteževanjem spremenljivk statistično seveda lahko bolj dodelana, vendar namen našega članka ni sestaviti natančen model za ocenjevanje revščine v občinah, temveč le približnega. Za natančnejši model bi bil namreč primeren akademski (znanstveni) članek.

VREME V SLOVENIJI 10.9.2015