Izbjeglice kao paravan za nove ratne planove u Siriji -http://balkanbreakingnews.com/izbjeglice-kao-paravan-za-nove-ratne-planove-u-siriji/

Analiza

Najezda izbjeglica koja je minulih mjeseci uzdrmala Evropsku uniju i zemlje kroz koje ti nesrećnici prolaze sve više postaje politički instrument i na neki način paravan za ratne planove Amerike. Većina evropskih hroničara vjeruje da je – sudeći po načinu organizacije, jer očigledno je da je kretanje izbjeglica organizovano iz jednog centra – najezda izbjeglica oblik hibridnog rata Vašingtona protiv dijela Evropske unije, prije svega Njemačke. Ali zašto baš sada? Iza paravana se, kako izgleda, kriju oživljeni ratni planovi, tačnije vojna intervencija Amerike i njenih saveznika u Siriji.

Da krenemo od organizacije. Prvo, ti nesrećni ljudi nisu napustili svoje zemlje ovih dana, oni su pobjegli prije najmanje 12 mjeseci i više. Do sada su bili uglavnom u Turskoj a manjim dijelom i u Grčkoj. U izbjegličkim kampovima su bili zbrinuti i životi im, na šta god da su ličili, trenutno nisu bili ugroženi. I onda, najednom, kao po komandi, krenuli su ka Evropi i uglavnom, kako sami govore, ka Njemačkoj. Iz Turske su krenuli, to je već poznato, u organizaciji tamošnjih službi bezbjednosti, a Grčka im je, bez zakonom Evropske unije regulisane registracije, dozvoljavala nesmetan prolaz na sjever. Izbjeglice su primjetno organizovane u grupe i svaka grupa ima svog lidera, koji koordiniše njihov put. Među njima ima i sposobnih mladih ljudi, čiji je zadatak da izazivaju nasilje u sukobe sa pograničnom policijom. Koje se to izbjeglice tuku sa policijom, oni valjda treba da mole za pomoć.

I to je dio projekta jer samo nasilje dovodi izbjeglice na naslovne strane štampe. Izbjeglice istovremeno nisu bez para i putovanje svakog od njih košta u prosjeku oko četiri hiljade evra. Novac, kako sami tvrde, dobijaju od humanitarnih organizacija. Kojih? Njemačka štampa tvrdi od američkih. U vrijeme boravka Beogradu, na primjer, izbjeglice su dobijale pošiljke novca preko agencije za prenos para Vestern junion. Većina tih novčanih pošiljki je, prema podacima banaka u Beogradu, uplaćivano u Saudijskoj Arabiji i Kataru i manje u Ujedinjenim Arapskim Emiratima.

ČUDNO PONAŠANJE VELIKE BRITANIJE

Ko šalje taj novac ako se zna da te zemlje nisu prihvatile ni jednog jedinog izbjeglicu niti oni koji bježe imaju bilo koga u tim zemljama. Pored toga što je većina njih snabdjevena modernim mobilnim telefonima, oni su veoma dobro upoznati sa svim putnim pravcima i mogućnostima prelaska granica. To više nije nikakva tajna, ali i dalje ostaje pitanje zašto se sve to pokrenulo baš sada. Trag odgovora je generalna instrukcija izbjeglicama da svi kažu da su iz Sirije. Za to su obezbijeđene i stotine hiljada kopija sirijskih pasoša, čiji je jedan dio završio i na crnom tržištu u Turskoj i mogu da se kupe za u prosjeku oko 700 evra. Ali, prema podacima Evropske unije, samo manjina izbjeglica je ustvari iz Sirije. Od ukupnog broja pridošlih – prema podacima EU, riječ je o oko 220.000 izbeglica – samo je petina iz Sirije. Većina je iz Iraka, Avganistana i drugih zemalja. Ima čak i Albanaca.

Cilj je očigledno da se sada stvori javno mnjenje o velikom stradalništvu naroda Sirije iako ono traje već četiri godine, i izvrši pritisak na one evropske vlade koje ne podržavaju američku ratnu politiku u Siriji. To je dio priprema za nove ratne planove u Siriji. I to ne samo da se stvori javno mnjenje i postigne prednost u hibridnom ratu protiv EU i zamaskiraju ratne pripreme nego i da se obezbijedi prostor u zemljama susjedima Sirije za nove izbjeglice.

Na to sugerišu i potezi Velike Britanije, koja je po pravilu najpouzdaniji indikator američkih planova. Turska je sada oslobođena stotina hiljada izbjeglica a Velika Britanija neće da prihvati ni jednog izbjeglicu koji je otišao iz te zemlje. Ali Britanija je obećala da će prihvatiti oko 20.000 izbjeglica koji su u Libanu i Jordanu i nešto malo onih koji su još uvek u Turskoj. Kao da svaki američki saveznik ima svoje izbjeglice. A zašto ne prihvata dio onih koji su već stigli u Evropu? Oslobađa prostor u drugim susjednim zemljama Sirije jer se u ratnim planovima očekuje dolazak novih stradalnika. Britanski premijer Dejvid Kameron je nedavno i posjetio grupe izbjeglica u Libanu, a za decembar je najavio ponovno glasanje u parlamentu o vojnoj akciji u Siriji. Prije dvije godine Parlament je ubjedljivom većinom glasova odbacio takvu mogućnost, ali premijer Kameron sada traži novo glasanje iako je to krajnje neuobičajeno jer britanski parlament po pravilu ne glasa dva puta o istoj temi. Taj potez britanskog premijera je jedan od pouzdanih nagovještaja američkih planova.

PRAZNINE U AMERIČKOM PRISTUPU

Građanski rat u Siriji traje već više od četiri godine. Iako je zemlja u velikoj mjeri razorena i razbijena, Amerika i Zapad nisu uspjeli da sruše legalnu vlast Bašara al Asada, i on je u dijelovima koji su pod njegovom kontrolom veoma stabilan i jak. Potom je Amerika počela da koristi islamističke formacije nazvane Islamska država, ali, uprkos značajnim teritorijalnim osvajanjima, islamisti nisu uspjeli da sruše Asadovu vlast. Zvanično, za javnost, Amerika je neprijatelj Islamske države, i ona njen, pa su Amerikanci uz nekoliko saveznika preduzeli vazdušne napade koji, kako se pokazalo, nisu nanijeli veliku štetu Islamskoj državi. Naprotiv, ti vazdušni napadi su korišćeni i za snabdjevanje oružjem Islamske države i u mnogim situacijama za vojničku pomoć njoj.

Amerika je uložila veliki novac – tvrdi se najmanje 500 miliona dolara – u obuku Sirijaca navodno za borbu protiv Islamske države, ali i to se završilo neuspjehom. Pentagon je zvanično priznao da se od svih obučenih Sirijaca – obuka je bila u Turskoj –samo njih „četiri ili pet“ bori protiv Islamske države. Kasnije je, da bi se ublažila bruka, preko agencije Rojters plasirana vijest da se 75 obučenih Sirijaca bori protiv Islamske države.

Očigledno je da su vremenom nastale velike praznine u američkom pristupu i operativnom radu, pa se Islamska država donekle izmakla kontroli. Praznine i gubitak kontrole su doveli do mogućnosti još jednog poraza američke politike na Bliskom istoku, pa je u američkom establišmentu počelo da sazrijeva uvjerenje da je vojna intervencija u Siriji jedina alternativa. Uz to, vojnoj intervenciji – novom ratu dakle – pogoduje i sve teža finansijska i ekonomska situacija koja budi strahovanja od novog finansijskog kolapsa. Ali Amerika, po pravilu, rijetko ide sama u ratne avanture, pa je izbio problem saveznika, jer većina tradicionalnih saveznika prije svega u Evropi ne podržava ratne planove sa Sirijom. U tome prije svih ne žele da učestvuju Njemačka i Francuska. I onda na scenu stupa najezda izbjeglica kao hibridni rat i prethodnica.

Dok Vašington kuje planove, ni drugi ne miruju. Rusija i Iran, uz manje vidljivu podršku Kine, Iraka i nekih drugih arapskih zemalja koje su zvanično američki saveznici, kreću u konkretne akcije. U Moskvi već mjesecima traju sastanci predstavnika zvaničnih vlasti Sirije i dijelova opozicije o rješavanju krize, a u taj proces su se uključili i izaslanici nekih arapskih zemalja koje, iako američki saveznici, pokušavaju da sopstveni spas potraže u procesima čiji je Rusija posrednik.

RUSIJA PREUZIMA INICIJATIVU

Procjena praznina u snazi i organizaciji Islamske države i saznanja o američkim ratnim planovima motivisali su Rusiju da u formi međudržavnog sporazuma sa Damaskom – znači na legalnoj osnovi – krene u u jačanje svog vojnog prisustva u Siriji. Rusija preuzima inicijativu. Nije riječ samo o isporuci dodatnog naoružanja Siriji, koje je legalno na osnovu sporazuma, nego i jačanju fizičkog prisustva. Zanimljivo je da sličnu akciju pokrenuo i Iran mada je sada u fazi otopljavanja odnosa sa Amerikom i Britanijom. Kako izgleda, Sirija bi uz konkretnu podršku Rusije i Irana, ali i Iraka, uskoro mogla da porazi Islamsku državu, a nije isključeno da bi se poraz potom proširio i na sjeverni Irak.

U takvim okolnostima Amerika bi mogla dospjeti u situaciju da ona brani Islamsku državu i tako bude potpuno razotkrivena. Istovremeno, ima nagovještaja da bi ruski predsjednik Vladimir Putin tokom skorog zasjedanja Generalne skupštine Ujedinjenih nacija mogao da pokrene inicijativu da se stvori istinska međunarodna koalicija protiv Islamske države, što bi, procjenuje se u Vašingtonu, bio još jedan američki poraz. Jer ta eventualna ruska inicijativa bi mogla dobiti podršku Generalne skupštine. U takvom ambijentu Vašington pokreće incijativu da pregovara sa Moskvom o „zajedničkim akcijama u borbi protiv Islamske države“ i traženju rešenja za krizu u Siriji. Ako je suditi po nezvaničnim informacijama iz Vašingtona, to je samo pokušaj kupovine vremena i miniranja procesa koji su već u poodmakloj fazi i Amerika ne odustaje od ratnih planova. Na to sugerišu i nedavni dolazak državnog sekretara Džona Kerija u London, koji je ključni saveznik u tim planovima, i njegova izjava o američkim uslovima za pregovore sa Rusijom. Na osnovu Kerijeve izjave, stiče se utisak da Amerika sada želi da pregovorima postigne ono što nije uspjela pomažući rat u Siriji, i to sada uz pomoć Rusije. Nerealna ambicija.

Ponovo je riječ o „velikoj igri“, o višeslojnoj igri, o istinskoj istoriji, pa je u ovom trenutku zaista teško reći kako će se situacija razvijati. Za sada se jedino čini izvjesnim neizbježni poraz Islamske države u Siriji i njenog kalifata, na ovaj ili onaj način. Koliko će boraca Islamske države stići u Evropu kao izbjeglice, nije poznato. Sve drugo je neizvjesno i moguće – i rat i politički proces. Svi se izgleda spremaju i za jedno i za drugo.

Ima li sve to veze sa Srbijom? I ima i nema. Srbija, po definiciji, nema direktne veze sa tim „velikim igrama“, ali je kao zemlja tranzita desetine hiljada izbjeglica koje se predstavljaju da su iz Sirije upletena u nju. Ne zbog toga što je tranzitna zemlja, jer to je njen geografski položaj. Ali, na osnovu retorike i izjava njenih lidera utisak je da je i ona dio tog projekta. Uostalom, nije obavezno da izbjeglice iz Turske u Evropu idu preko Srbije. Izbor je, međutim, zbog nekog razloga pao na Srbiju i ona sticajem okolnosti postaje dio koalicije ne samo protiv Sirije nego i Evrope. Tako se desilo. Srbija, naravno, nema veliki uticaj na sve te procese, ali bi mogla imati posljedice.

Izvor: Novi Standard

Comments

0 comments

Analize

• Džeremi Korbin kao noćna mora za britansku elitu September 21st, 2015
• Izbjeglice kao paravan za nove ratne planove u Siriji… September 21st, 2015
• Asadov intervju za ruske medije očima eksperata September 18th, 2015
• Cipras nije održao obećanje, šta će Grci reći u ne… September 18th, 2015

• 
  Satira i Vicevi
  August 29th, 2015

  KRIVA VERENKA – Hrvatska zabranjuje uvoz bh. sportista u svoje reprezentacije!

• KAKAV ISFUR – Penzionera nasmijala serija “Viza… August 27th, 2015
• Bakir Izetbegović lajkao Fahrudina Radončića na Face… August 26th, 2015
• PEKING: Fotoreporter nije uspio uslikati Amela Tuku zbo… August 24th, 2015
• BAKIR IZETBEGOVIĆ: Bh. košarkaši zaslužuju da jedu … August 17th, 2015

Poezija

16

Aug 2015

DRUGAČIJA SAM

Drugačija sam. Znam to,znaš i ti,znaju svi. I krv moja vulkanska stvara bol drugačiju. Usamljene duše bez ikakve kreativnosti. Istjeruju persone na prozore usranih golubova pa…

15

Aug 2015

JELI MORA BITI NASLOV PJESME?

Cini mi se da mi je sudjeno zivjeti sanjajuci… Takvom zivotu skovanom od snova ne moze nista nauditi, cak ni smrt. I poslije smrti snovi ce ostati moji zapisani…….

14

Aug 2015

INAT

U inat inatu kad god nas lome opet nas dvoje… Danas nećemo ni o čemu drugom sem o nama… Neka se dave s našim mislima budale slave… Ljubav za ljubav……

12

Aug 2015

DZABA VAM

Dzaba vam trud tumaci Ja citam ljubav kao Indijsku bajku. Dzaba Vam svi pokusaji Sve Vam je u vodu palo. Moje lice Vas plasi Osmjeh ce uvijek da ga krasi. Ja idem sa zvonkim…

10

Aug 2015

KRILA ANĐELA

Moja su krila od krvi crvena, na njima leži i bol i tuga i jad i ljubav i sreća i žudnja i strast. Kukavički drhtavim prstom dotičeš jedno moje bijelo pero. Ne znaš, da…

Mit o NOB: 70 let življenja v laži – Janez Janša, 18.5.2015

“Širna polja smo zorali, prepojili jih s krvjo… Brez plevela v novi zarji, seme žlahtno naj kali!”

Leto 2015 še nekoliko bolj intenzivno kot zadnja leta mineva v znamenju prepletanja preteklosti in sedanjosti. Mineva 70 let od konca druge svetovne vojne. Za celino, ki ji pripadamo, obletnica konca druge svetovne vojne ne predstavlja enoznačnega spomina. Zahodni zavezniki slavijo dan zmage 8. maja, ko je kapitulacija Nemčije stopila v veljavo, bivše komunistične države pa so dan zmage praznovale 9 maja. Nekatere, čeprav redke, to počnejo še danes. Za zahodni del Evrope je bil vojaški zlom nemškega nacional socializma odrešenje. Pomenil je konec trpljenja, čas celjenja ran in kmalu tudi znatnega materialnega in kulturnega napredka. Tako za zmagovalce kot poražence, ki so se že nekaj let po končani drugi svetovni vojni povezali v ekonomsko (EU) in vojaško (NATO) zavezništvo proti Stalinu. Za vzhodni del pa je eno okupacijo in diktaturo nadomestila druga, komunistična. Tam, kjer se je prej nekaj let bohotilo eno zlo, se je po njegovem propadu razbohotilo drugo, enako pogubno, a še trdovratnejše in bolj dolgotrajno. Slovenijo je žal doletela ta zla, vzhodna usoda.
Fašistični Rab in nacionalsocialistična Dachau in Auschwitz so zamenjala komunistična koncentracijska taborišča Teharje, Šterntal, Ferdreng in številna druga. Namesto Gestapa in SS sta po slovenski zemlji divjala Ozna in Knoj. Nacistična morišča so nadomestila enako grozljiva, po obsegu pa še večja komunistična morišča. Na tistih delih slovenske zemlje, kjer so v zadnjih letih vojne mobiliziranci pod nadzorom esesovcev s kljukastim križem na glavi kopali protitankovske jarke, so po koncu druge svetovne vojne Oznovci in Knojevci z rdečo zvezdo na kapah zločinsko pomorili na deset tisoče zvezanih, do golega slečenih in ponižanih ljudi. Vojnih ujetnikov, civilistov, mož, žena in otrok. Razrednih sovražnikov. Komunistični partizani so izvedli genocid, primerljiv z Armenskim in Ruando. Mnogo večjega od Srebrenice, ki se nikoli ne bi zgodila, če bi bil ta povojni genocid resno obsojen in obravnavan v skladu z načeli vladavine prava.
Storilci so se svojega zločina zavedali, zato so ga skrivali in tajili. V Hudi jami za dvanajstimi pregradami, na Teharjih pod tonami strupenih odpadkov, v Rogu na dnu zaminiranih kraških jam.
Ko je resnica kljub vsemu začela prodirati izza pregrad, so jo napadli z vsemi sredstvi. Kljub vsemu pa je niso uspeli uničiti in je nikoli ne bodo.
Plakati z rdečo zvezdo, ki so nedavno vabili na ljubljansko proslavljanje »70 letnice osvoboditve«, so ob teh znanih dejstvih delovali enako groteskno kot prepiranje z resnico, ki ga je za govorniškim odrom z zlorabljenimi otroki v ozadju uprizoril glavni politični dedič sadov zla, sadov zločina proti človeštvu, sadov slovenskega genocida. Namesto polnega trga so razočarani organizatorji dočakali le vsakega šestega plačanega zborovalca. Pet od šestih dedičev t.i. NOB, ki za svoje in »zasluge« drugih »zmagovalcev« v krvavi revoluciji mesečno dobivajo denar iz proračuna, je tisto soboto kljub vsemu raje ostalo doma. Velike praznine ni uspelo zapolniti niti Putinovemu odposlancu, upokojenemu generalu Ruske Rdeče armade. Sredi vrhunca dogodka pa je nekje izpod neba priletelo še brezpilotno plovilo z napisom, ki je med rafale laži, potvarjanja in sprenevedanja prineslo preprost odgovor: 70 let laži.
Na omenjeni proslavi seveda nihče izmed govornikov, še najmanj ljubljanski župan Janković, ni omenil dejstva, da je bila Ljubljana še tri tedne po t.i. osvoboditvi 9. maja 1945 obdana z bodečo žico in da so partizani v tem kratkem času »svobode« pobili več Ljubljančanov kot prej oba okupatorja v vseh štirih letih vojne.

Lažni mit o NOB
Ko je resnica o t.i. NOB po Slovenski pomladi leta 1988 kljub vsemu začela bolj množično prodirati izza pregrad, so se najprej umikali in sprenevedali. O tem nekaj kasneje. Ko pa so se po volitvah leta 1992 spet znašli trdno v sedlu, so jo napadli s totalno lažjo. Poveličevanje pravljice oziroma mita o NOB je propagandna mašinerija razglasila za merilo leve politične orientacije, posredno pa kar za merilo naprednosti. Prevara, s katero so v času okupacije vabili domoljube v partizanske vrste, jih tam preizkušali oziroma »klasificirali« ter nato nezanesljive likvidirali, je v novi preobleki dobila pošasten zagon. Kdor mit o NOB postavlja pod vprašaj ali se mu Bog ne daj skuša zoperstaviti z navajanjem nespornih zgodovinskih dejstev, je bil in je še vedno takoj označen za zavržnega domobranca in posledično za nazadnjaka, mračnjaka in desničarja. Še več. Pripiše se mu kar umeščenost na napačno stran zgodovine ali celo maloumnost. In hitro se najdejo tisti, ki pristavijo, da »smo jih še premalo pobili«. Teh je največ na forumih slovenskih medijev, ki sicer predpisujejo razne kodekse zoper »sovražni govor«, a ga v takšnih grožnjah velikokrat ne prepoznavajo. Prej skušajo ta očitek naprtiti tistim, ki pod vprašaj postavljajo mit o NOB. Zadnja leta pa vračanje na star genocidni besednjak ni značilen samo za anonimne spletne forume. Poslušamo ga lahko vse pogosteje tudi na vse številnejših manifestacijah ZZB iz ust uradnih govorcev, tudi od tistih iz samega vrha te organizacije.
Generalni sekretar ZZB, eden najmlajših privilegiranih upokojencev v Sloveniji Mitja Klavora je 24.12.2012 na partizanski proslavi na Tisju obračunaval z nasprotniki mita o NOB in svoj govor zaključil z besedami: « Dragi prijatelji, tovarišice in tovariši, zver, ki se je plazila po Evropi in naših krajih, je spet tu. Plazi se po domačih krajih, po naši domovini in po Evropi. Naši predniki so nam z dejanji pokazali, kako je treba s takšno zverjo in poduk moramo upoštevati.«
Podoben besednjak je preveval nastope predsednika Tita Turnška, nekdanjega polkovnika agresorske JLA Milana Gorjanca in večine vodilnih članov ZZB na več sto proslavah, ki so jih organizirali v zadnjih tednih po Sloveniji. Na spletni strani ZZB piše, da bo teh proslav ob »70. obletnici osvoboditve« več kot 400. To pomeni, da je ZZB samo v Sloveniji ob tej obletnici organizirala verjetno več proslav kot preostalih 98% Evrope skupaj. Združevali so jih s proslavami ob Dnevu boja proti okupatorju, katerega zakonski namen (poklon odporništvu skozi vso slovensko zgodovino) so povsem potvorili. Letos so ob tem dnevu na prireditvah še posebej prevladovali simboli zadnjega agresorja in okupatorja, t.j. komunistične JLA. Iz dneva odpora proti okupatorju so pravzaprav simbolično naredili „dan zadnjega okupatorja“.
Mit o NOB je moral v času socializma prevevati vse pore družbenega življenja. Ustanovljena pa je bila tudi posebna organizacija, ki je imela za nalogo zgolj in samo širjenje mita in boj za privilegije njegovih zagovornikov. To je bila ZZB, Zveza združenj borcev. V novejšem času so članstvo razširili na mlajše, rojene po drugi svetovni vojni, večinoma na tiste tisoče, ki dobivajo vsak mesec iz proračuna plačilo zgolj zato, ker so dejanski ali domnevni potomci partizanov. Teh je že občutno več kot neposrednih udeležencev t.i. NOB. Ob tem pa v poročilu o delu poslanske skupine Socialnih demokratov za leto 2000 piše, da jim je v času Bajukove vlade uspelo preprečiti, da bi se zakon o žrtvah vojnega nasilja lahko nanašal tudi na »otroke kolaborantov«. Niti ena uradna institucija se ni oglasila zoper ta izraz sovražnega, post genocidnega govora, nasprotno. Njegov avtor Miran Potrč je še danes zelo čislan sogovornik ne samo v svoji stranki, temveč v vsem slovenskem medijskem prostoru.
Na podlagi programov dela, vsebine glasila ZZB Svobodna misel ter sporočil, izraženih na njihovih proslavah in preko spletne strani je mogoče trditi, da gre za organizacijo, katere osnovni namen je vzdrževanje in širjenje laži, sovraštva in nestrpnosti do vseh, ki mitu ne verjamejo. Posredni cilj pa je obramba privilegijev ter politična pomoč režimu, ki te privilegije omogoča.
Zgodovinarja in raziskovalca Jung Chang and Jon Halliday sta leta 2005 objavila knjigo z naslovom »Mao – resnična zgodba«. The Times jo je označil za literarno atomsko bombo, ki bo dolgoročno spremenila pogled Kitajcev na lastno zgodovino. V tej knjigi je zelo nazorno in dokumentirano prikazano, kako je pretežna večina kitajskega NOB proti japonskim okupatorjem izmišljena. Dobro je opisana tudi propagandna aktivnost kitajskih komunistov, s katerimi so predvsem ZDA prepričevali, da se oni in ne legalna vlada oziroma Kuomintang bori proti Japoncem. Šokantno je spoznanje, kako je zahod dolgo časa temu nasedal in kakšnim pravljicam so nekateri verjeli. Prav tako je podrobno prikazano, kako je Stalin, ki je poleti 1946 po vdaji japonskih armad kitajskim komunistom prepustil njihovo moderno orožje, omogočil Mau zmago v državljanski vojni in prevzem oblasti, pod katero je bilo pomorjenih več Kitajcev kot je znašalo število žrtev Hitlerja ali Stalina.
Slovenci na podobno knjigo še vedno čakamo. Nihče se še ni tako celovito lotil mita o NOB, čeprav je dokazov več kot dovolj. Svoje pove že podatek, da so komunistični partizani med leti 1941 in 1945 zverinsko pobili več kot 4.200 slovenskih civilistov, mož, žensk in otrok ter veliko množico posameznikov, ki so se priključili partizanstvu izključno iz domoljubnih nagibov, vključno z mnogimi Tigrovci. Požgali so tudi več njihovih domov kot okupator. V istem času pa so vsem trem okupatorjem prizadejali bistveno manj izgub. Po končani vojni pa so na slovenski zemlji pomorili še petkrat večje število civilistov in vojnih ujetnikov Slovencev ter preko 100.000 ljudi drugih narodnosti. Med njimi tisoče, ki so se dejansko borili proti okupatorju, vendar izven t.i. OF.
Ves »mit o slavni NOB« zgrmi v prepad zlaganosti že ob teh številčnih primerjavah. Desetletja graditve mita o NOB njegovi arhitekti nikoli niso hoteli povedati, koliko izgub je zaradi »veličanstvenega NOB« pravzaprav utrpel okupator med drugo svetovno vojno na ozemlju Slovenije. Pričakovali bi, da najmanj nekaj deset tisoč, ko pa se praktično vsak dan slavijo obletnice »velikih in slavnih partizanskih bitk«. V resnici pa po nobenem štetju ne pridejo niti do izgub, ki jih je utrpela okupatorska JLA leta 1991 v agresiji na Slovenijo.
Ker ravno pripadniki ZZB večkrat zaničljivo govorijo o Vojni za Slovenijo 1991, navedimo nekaj preprostih številčnih primerjav. Po podatkih iz dokumentov zbornika »Vojna za Slovenijo« (Nova obzorja in VSO , 2014) je JLA agresijo na Slovenijo 25.6.1991 začela z enotami, ki so skupaj štele 22.000 vojakov, častnikov in podčastnikov. V tej knjigi objavljene analize kažejo, da je imela JLA v Vojni za Slovenijo 48 mrtvih in 116 ranjenih, enote TO so v spopadih zajele 2663 njenih pripadnikov, medtem ko jih je prostovoljno na slovensko stran prebegnilo 3090. Od 22.000 pripadnikov jih je JLA v dobrih 7 dneh spopadov izgubila najmanj 5917 ali več kot četrtino, med njimi nesorazmerno velik del – najmanj 534 – aktivnih častnikov in podčastnikov. TO RS je (ob upoštevanju izgub zaradi nesreč) imela 9 mrtvih in 44 ranjenih, slovenska policija pa 4 mrtve. JLA je zajela zgolj enega častnika TO. Iz TO v JLA ni prebegnil nihče.
Med junijem 1941 in majem 1945 so slovenske partizanske enote ob lastnih velikih izgubah nevtralizirale bistveno manj pripadnikov okupatorskih italijanskih in nemških sil, kot jih je TO in policiji uspelo v desetih dneh vojne za Slovenijo. In to kljub dejstvu, da sta oba omenjena okupatorja med drugo svetovno vojno v Slovenijo napotila predvsem drugorazredne vojaške formacije s prav takšno oborožitvijo. Zgodovinar Jože Dežman, ki se je s številom padlih v drugi svetovni vojni začel ukvarjati že v časih, ko je bilo to najmanj nezaželjeno, je pred tedni v Reporterju navedel, da je imel italijanski okupator do kapitulacije na slovenskem ozemlju 900 padlih, nemški pa manj kot tri tisoč. Skupaj je njihovo število manjše kot je število civilistov, ki so jih partizani pobili v istem času. Kdo lahko ob tej preprosti primerjavi in ob zdravi pameti še vedno trdi, da je šlo komunistom v Sloveniji predvsem za NOB? Šlo je za oblast, česar niti niso skrivali. Na 5. konferenci jugoslovanskih komunistov leta 1940 v Zagrebu so sklenili, da se bodo udeležili morebitne vojne samo v primeru, če jo lahko izkoristijo za revolucijo in prevzem oblasti. Leta 1941 pa sta Kidrič in Kardelj po okupaciji Slovenije in Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo preko OF prepovedala kakršen koli upor proti okupatorju izven okrilja partije. Kršitelje so kaznovali s smrtjo.
Druga primerjava iz omenjene knjige Vojna za Slovenijo pokaže, da je v eni sami akciji slovenske TO peščica pripadnikov Krkovičeve brigade zaplenila večjo količino orožja, minskoeksplozivnih sredstev ter vojaške opreme, kot vse slovenske partizanske enote v vseh bojnih akcijah v času druge svetovne vojne skupaj (zasegi ob kapitulaciji Italije in Nemčije po porazu na svetovnih bojiščih so izvzeti). Predsednik republike doslej še nikomur od teh fantov iz TO ni utegnil podeliti državnega odlikovanja, uradnim predlogom veteranske organizacije navkljub. Podeljuje pa po tekočem traku državna odlikovanja tistim, ki še vedno zanosno prepevajo himno slovenskega genocida: »Širna polja smo zorali, prepojili jih s krvjo… brez plevela v novi zarji, seme žlahtno naj kali…«
Je to gesta človeka, ki si iskreno prizadeva za spravo in ki naj bi bil predsednik vseh Slovencev? Težko verjetno. Kljub spravnim besedam in številnim obljubam, nekaterim nakazanim dobronamernim, vsaj navzven iskrenim korakom ter izjemnim priložnostim – v praksi ni storil še nobenega pomembnega koraka, ki bi rehabilitiral resnico. Več kot očitno je, da tega noče ali pa mu tega ne dovolijo in da se jih boji bolj kot odgovora na vprašanje, kakšna bo njegova državniška dediščina in kaj bo o njej sodila peta generacija naših potomcev.

Politična geometrija mita o NOB
Pred desetletjem in pol je v slovenskem političnem prostoru primat boja za vzdrževanje mita o NOB nosila stranka, neposredna naslednica nekdanjih komunistov, ki se je tolikokrat preimenovala, da je težko slediti njeni površinski metamorfozi. Danes se imenuje Socialni demokrati. Podporno enoto je takrat predstavljala LDS, ki mita ni postavljala v ospredje, vendar je pri glasovanjih v DZ vedno nasprotovala njegovi razgradnji.
Danes vlogo nekdanje LDS prevzema SMC, spopad za mesto zastavonoš pa se odvija med SD in Združeno levico, med političnimi (deloma fizičnimi) sinovi in vnuki dedičev sadov zla. Tudi v ZZB so se simpatije razdelile med sinovi in vnuki, kajti ti zadnji so tako kot vodstvo ZZB začeli uporabljati neposreden jezik genocida.
Stranka ZL je v Soboto, 9. maj 2015, objavila naslednje stališče, posvečeno »70. obletnici zmage nad nacizmom in fašizmom:“„Slovenski politični razred je z restavracijo kapitalizma in z ukrepi, ki posebej v zadnjem času zaostrujejo izkoriščanje, postal blokada ekonomske osvoboditve. S sodelovanjem pri razbijanju Jugoslavije se je opredelil za izključujoči nacionalizem na narodnostni in jezikovni osnovi. Z integracijo v Evropsko unijo in evrsko območje, je dosegel, da ljudstvo ni več suveren na svojem ozemlju.“
SD in ZL se spopadata za skrajno krilo t.i. NOB levice. Ključna razlika med njunima pristopoma je v tem, da je SD osredotočena na trdovratno obrambo mita o NOB z genocidnim zaključkom vred.
Ob odkritju množičnega morišča v Hudi jami je Mladi Forum SD objavil izjavo, v kateri je ob zgovornem molku ostalega vodstva SD čas povojnih zločinov označil kot »čas napredka«. To je bilo v časih, ko je bil predsednik SD še Borut Pahor.
Vnukom oziroma stranki ZL pa tudi to ne zadošča več. Tako kot ZZB leta 1991 sedaj tudi ZL odkrito nastopa proti slovenski osamosvojitvi ter poziva k novi revoluciji in ob tem poveličujejo komunistične genocidne metode iz leta 1945.
V sporočilih, ki jih je stranka ZL objavila ob 27. aprilu in 1. maju letos, lahko preberemo tudi naslednje neposredne pozive k nasilju:
„Tovariši in tovarišice! Naj bo letošnji prvi maj ponovno dan jeze, odločnosti in poguma, dan sile združenega ljudstva, ki jemlje usodo v svoje roke. Naj praznik dela spet postane to, kar je nekoč že bil: upanje in grožnja. … Grožnja maloštevilni eliti, ki tepta in ožema delovne ljudi. Živel prvi maj, strah in trepet gospodarjev, poguba izkoriščanja in grobar kapitalizma! Živel praznik dela, živel socializem! …In opomina, da fašizem ni poražena zgodovinska epizoda, ampak stalni spremljevalec kapitalizma in njegovih kriz. … Tudi pri nas se krepijo skrajno desne tendence. V njenem centru je zgodovinski revizionizem, ki skuša enačiti NOB in domobranstvo, ki odkrito rehabilitira lokalne kolaborante kot narodne domoljube. … Zato naša skupna naloga ni le, da ohranimo spomin na NOB kot na boj za narodno in socialno osvoboditev, ampak da vrednote tega boja ponovno zanetijo ogenj upora proti tujim okupatorjem in domačim gospodarjem.“
Kljub temu, da gre v omenjenih pozivih za neposredno netenje sovraštva in pozivanje k nasilju in kljub temu, da so bili na to opozorjeni, pristojni organi niso reagirali. Še več. Vrhovna avtoriteta tranzicijske levice in osrednji lik proslav ob »70 letnici osvoboditve« Milan Kučan je javno izjavil, da so mu ideje te stranke zelo blizu. Njegov nameščenec v Ljubljani Zoran Janković pa jim je pritrdil s tem, da je dal s Trga republike odstraniti osamosvojitveno lipo, drevo, ki je bilo posajeno in blagoslovljeno 26. junija 1991, ob slovenski osamosvojitvi. Baje so jo presadili v park poleg grobnice narodnih herojev, v kateri ležijo nekateri največji krvniki Slovencev.
Dogajanje v Sloveniji ni povsem izolirano od širšega dogajanja v evropskem prostoru in v nekaterih podrobnostih spominja na tragične čase pred in ob začetku druge svetovne vojne. Tako kot so slovenski komunisti na začetku druge svetovne vojne podprli Stalinov napad na Finsko, pakt s Hitlerjem ter okupacijo Baltskih držav in dela Poljske, tako njihovi nasledniki danes zagovarjajo Putinovo okupacijo Krima in Ukrajinsko vlado razglašajo za fašistično. Na eni od sej Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora je celo vlada oziroma Ministrstvo za zunanje zadeve RS predlagalo stališča, v katerih vsebinsko nasprotuje sankcijam proti Putinovemu režimu, čeprav je Slovenija v Bruslju uradno glasovala zanje.
Učinek počasi kuhane žabe
Nedavno je časnik Delo, ki je bil leta 1939 še organ komunistične partije Slovenije in Italije (od te zločinske preteklosti se nikoli niso razmejili, ampak to ime še vedno ponosno uporabljajo, hkrati pa se na veliko zgražajo, če se kje pojavi kak simbol zgodovinsko odstranjenega istopomenskega nacizma) objavil javno mnenjsko raziskavo, po kateri naj bi bila za politično krizo, ki sta jo povzročila konflikt med Vebrom in Cerarjem ter plagiat ministrice za izobraževanje – kriva kar SDS.
Na internetnih omrežjih je temu sledilo pritrjevanje, pa tudi zdravorazumsko čudenje, ki pa je v okolju zapovedane laži precej neutemeljeno. Takšne odgovore je namreč v danih razmerah treba pričakovati, saj so logični.
Za genocid in na deset tisoče zverinsko pobitih ljudi pred 70 leti po mnenju velikega dela volilcev v Sloveniji niso krivi tisti, ki so umore naročili in tisti, ki so pobijali, temveč – kar pobiti sami. Kriva je žrtev, ne zločinec. Propaganda jih je razglasila za izdajalce – pa čeprav njihove individualne krivde ni nihče ugotavljal in se to ve – torej jih je bilo dopustno pobijati. Sledilo se je naravnemu pravu, je dejal nosilec druge najvišje funkcije v državi, predsednik DZ Milan Berglez. Ko je na majski seji parlamenta ob obsodbi genocida nad Armenci pred 100 leti spregovoril o tem zločinu skozi zgodovino, ni več omenjal naravnega prava. Je pa omenjal inkvizicijo v 13 stoletju in Srebrenico ter številne druge primere v tujini, komunistično morijo leta 1945 pa je izpustil. Zanjo očitno še vedno velja njegov zakon naravnega prava.
Zakaj se torej čudimo trditvi, da je za spore med vladnimi strankami in šarlatansko kadrovanje predsednika vlade kriva opozicija, ko pa velik del te iste slovenske javnosti verjame, da so za množične umore in genocid odgovorni kar – pobiti sami.
Letos mineva tudi 25 let od najbolj nevarnega poskusa preprečitve slovenske osamosvojitve, od razorožitve slovenske Teritorialne obrambe. Slovenska komunistična oblast je zadnje dni svoje vladavine skupaj z novoizvoljenim predsednikom predsedstva RS Milanom Kučanom jugovojski omogočila skoraj popolno razorožitev TO. Ta akt veleizdaje je obsežno dokumentiran v Beli knjigi slovenske osamosvojitve (http://www.vso.si/…/405-bela-knjiga-slovenske-osamosvojitve…). Kljub temu danes znatni del slovenske javnosti o tem ne ve nič ali pa je celo prepričan, da razorožitve sploh ni bilo, ampak so se nepravilnosti dogajale kasneje, ko se je morala razorožena Slovenija z veliko napora za silo oborožiti in vzpostaviti lasten obrambni sistem. Propagandni stroj je za tako imenovano mater vseh afer razglasil oboroževanje Slovenije in ne razorožitev Slovenije.
Zakaj se torej čudimo trditvi, da je za spore med vladnimi strankami in šarlatansko kadrovanje predsednika vlade kriva opozicija, ko pa velik del te iste slovenske javnosti verjame, da je bilo sporno vzpostavljanje lastnega obrambnega sistema in ne njegovo rušenje ter preprečevanje osamosvojitve.
Leta 1989 je Beograjski tednik NIN objavil članek, v katerem je njegov novinar obsojal napad na nekega kosovskega Srba, ki naj bi ga neznanci ponoči poškodovali. V njem je v trdilni obliki zapisal, da so bili storilci, ki jih ni nihče videl ali slišal, zagotovo „neznane osebe albanske nacionalnosti.“ Temu članku smo se kot primeru stupidne propagande smejali od Triglava pa do Vardarja. Iz novinarja so se norčevali tudi mnogi njegovi kolegi v Srbiji. Maja 2015 je slovenski tabloidni časopis objavil zapis o posredovanju policije na ljubljanskem zborovanju ZZB ob 70 obletnici „osvoboditve“. Pod sliko človeka, ki je držal transparent z napisom proti Kučanu, so mirno zapisali: „Odstranili Janševega privrženca.“ Nisem opazil kake javne reakcije na to maloumnost. Za razliko od tistih let zadnjih izdihljajev nekdanje SFRJ slovenska medijska srenja danes ne premore osnovne sposobnosti prepoznavanja umora jezika. Še več, množično nastopa kot njegov morilec. Dejanje Delovega urednika, ki postavlja nelogična, z zdravo pametjo skregana in poneumljajoča vprašanja v naročenih raziskavah zato ne smejo presenečati.
Aprila 2015 je publicist in raziskovalec Roman Leljak objavil obsežno dokumentacijo o tajnih depojih (skladiščih) nekdanje Službe državne varnosti (Udbe) v Sloveniji ter sezname velikih količin orožja, eksplozivnih teles, bojnih strupov in drugih sredstev za likvidacije in teroristične akcije, ki jih je posedovala ta po sodbi Vrhovnega sodišča RS zločinska organizacija. Teh depojev je po Sloveniji več sto, številne lokacije so v objavljeni dokumentaciji natančno določene (http://www.leljak.si/index.php…). Kljub temu, da je tematiko na javni seji obravnavala Državnozborska komisija za nadzor nad tajnimi službami in zahtevala ukrepe, pristojni organi do sedaj enostavno niso ustrezno reagirali. SOVA je uradno sporočila, da o teh skladiščih in oborožitvi nima pojma, policija pa, da v vsem ne vidi nič spornega in da ne bodo ukrepali. Tristo tajnih skladišč in skrivališč v ilegalni lasti ali posesti, nekatera očitno minirana in grožnja za javno varnost, ogromne količine sredstev za likvidacije in teroristično dejavnost brez nadzora, najbolj verjetno da še vedno nezakonito v rokah zločinske organizacije – pa to pristojne organe ne zanima. Si predstavljate, da bi se kaj podobnega lahko zgodilo v katerikoli drugi evropski državi? Skrajno malo verjetno! Vse skupaj pa ponuja logično razlago za uvrstitev javnega podjetja Snežnik, ki upravlja s prostorom okoli Gotenice in Kočevske reke, na vladni seznam strateških podjetij.
V Sloveniji se vse to dogaja danes, med drugim na očeh stotine novinarjev, ki pa namesto da bi zadevo raziskali, vztrajno pomagajo prikrivati njen obstoj in pomen širši javnosti.
Do skrajne točke, ki jo razgalja omenjena Delova raziskava javnega mnenja, po kateri velik del javnosti za napake vlade krivi – opozicijo, nismo prišli naenkrat ali preko noči. To ne bi bilo mogoče. To sprevrženo stanje je posledica sedmih desetletij življenja v laži, ki smo ga deležni tudi v času po osamosvojitvi. Ta je nekatere stvari za kratek čas spet postavila na noge, resnica o preteklosti je začela prodirati izpod pregrad. Obeti so bili dobri, osamosvojitev je milostno ponudila idealno priložnost za spravo. Zgodovina se je nasmehnila nam Slovencem. Toda namesto da bi to priložnost izkoristili in se praktično brez cene znebili velikega bremena, so se politični dediči genocidnih zmagovalcev le za kratek čas potuhnili. Nato pa so resnico napadli z izbranimi sredstvi in vodo v slovenskem kotlu so začeli ponovno segrevati. Najprej smo slišali, da se je Berlinski zid podrl na obe strani. Nato smo nekaj let poslušali, da obstaja več resnic. In da ne smemo biti preveč zagreti pri popravljanju starih krivic, saj bi s tem povzročali nove. V kotlu je postajalo vse topleje, a večina nas žab tega ni opazila, saj temperatura ni narasla naenkrat.
Kmalu pa glede preteklosti ponovno ni bilo dopustnih več resnic, ampak spet samo ena. Lažna. Laž je bila ponovno razglašena za edino resnico in iz vseh topov je zagrmelo, da ne bodo dopustili potvarjanja zgodovine (beri: ne bodo dopustili resnice o t.i. NOB). Lažni mit o NOB se je ponovno dvignil v slovenski javni prostor kot prazačetek vsega, kar je naprednega. V okolju, ki ga tako kot našega popolno obvladuje lažni mit – v takem okolju ima tudi vsakodnevna propaganda ali politična laž enostavno delo. Zakaj bi torej potvarjali ankete, če lahko potvorijo – volitve?

Moč zlaganega mita
Danes se zdi moč zlaganega mita o NOB večja kot kadarkoli prej. Na nek zvit način je skupaj z državo pretihotapljena celo v EU in NATO. V samo srce največjega sovražnika, kot obema povezavama pravijo v ZL in ZZB. ZZB ima menda več kot 50.000 članov in praktično neomejena finančna sredstva, ker se napaja tako iz državnega in občinskih proračunov kot tudi iz državnih podjetij. Organizira pionirske proslave po šolah, drastično ideološko zlorablja otroke. Zagovorniki lažnega mita so Slovencem celo vsilili jezik, ki z lažnim poimenovanjem potvarja dejstva. O krajih genocida in množičnih zločinov proti človeštvu, ki so bili zagrešeni po končani vojni, ne govorijo kot o „povojnih moriščih“, ampak so jih preimenovali v „vojna grobišča“. Lažno poimenovanje po času in vsebini je zašlo celo v naslov zakona. Za opravičevanje lažnega mita se poleg jezika in zakonodaje zlorablja tudi pravosodje. Pred kratkim je bila razkrinkana namera Vrhovnega sodišča pod vodstvom Branka Masleše, Nine Betteto in Vesne Žalik, da komunističnim orgijam po kapitulaciji Italije jeseni 1943 na Kočevskem, kjer so svoje politične nasprotnike brez vsake pravne podlage „obsojali“ na smrt, podelijo status zakonitega sodišča.
Moč zlaganega mita pa kljub temu kar danes vidimo na površini v resnici bledi. Ta t.i. »70 obletnica osvoboditve« je pravzaprav začetek zatona in propada lažnega mita. Mogoče tudi iz podzavestnega spoznanja, da se bliža konec, zato kar 400 proslav, agresivna retorika in notranji spopadi v nekoč monolitni trdnjavi laži.
100 let po Armenskem genocidu je parlament EU sprejel resolucijo o njem. Najkasneje v naslednjem mandatu bo parlament EU sprejel tudi resolucijo, ki bo govorila o slovenskem genocidu in podobnih komunističnih grozodejstvih v državah vzhodnega spomina. Preimenovanje morišč v grobišča ali lažni spomeniki sprave zločine ne morejo pomesti pod preprogo, le še bolj ga razgaljajo. Hkrati z njim pa moralno bedo tistih, ki se vedno znova trudijo postaviti še en zid v Hudo jamo in še eno masko na podobo zločinske zlorabe uporniškega duha naroda za krvav prevzem oblasti.
Nacional socializem je bil leta 1945 vojaško poražen, opravljena je bila denacifikacija, zato danes v Evropi njegov mit životari le še v obrobnih sektah preko ali na robu zakona.
Komunizem ni bil poražen vojaško, temveč zgolj politično in ekonomsko, dekomunizacija oziroma lustracija pa ni bila izvedena v Ruski federaciji, Sloveniji in še nekaterih naslednicah bivše SFRJ. Do letošnjega leta se je očitno razliko med bivšimi komunističnimi državami, ki teče po tej ločnici, še dalo uspešno prikrivati navzven, saj je Socialistična internacionala močno spustila svoje kriterije. Letos pa so maske dokončno padle. Bojkot Putinove parade s strani ključnih držav EU in NATO je napovedal ponoven premislek o posledicah neizvršene lustracije oziroma posledicah ne razgradnje dediščine bivših komunističnih režimov. Ponovno odzvanjajo besede Solženicina o hibridu med starim in novim, ki se spreminja v nevarno pošast, ki ogroža svobodo in demokracijo. Mnogi analitiki gledajo v Putinovo Rusijo in tam prepoznavajo nekaj, kar ima zunanjo podobo zahoda ter notranji tek, kot ga je nekoč imelo drobovje sovjetske države. Vidijo nekakšen GSO, gensko spremenjeni organizem levega fašizma in ga prepoznavajo kot globalno grožnjo. Če bi z enakimi vatli merili današnjo Slovenijo, v njej ne bi prepoznavali globalne grožnje, bi pa tu pri zlorabah pravosodja, močno omejeni medijski svobodi in vplivu centrov iz ozadja zagotovo našli veliko drugih podobnosti. Slovenski GSO levega fašizma se je v nedrjih lažnega mita razvil v nacionalno grožnjo.
Ni izključeno, da bo tudi usoda preostankov ali mutacij komunizma in njegovega simbola enaka, kot je bila končna usoda nacional socializma. Zaenkrat pa na srečo kaže, da se bomo vojaškemu spopadu izognili in da bo Evropa v nekaj letih dobila drugo priložnost, da bolj temeljito razgradi dediščino komunističnih totalitarizmov. Vojaški spopad v Ukrajini je s sporazumom iz Minska zaenkrat izoliran, gospodarske sankcije pa Putina slabijo podobno kot so konec prejšnjega stoletja Miloševića, dokler potem v Daytonu ni podpisal konec sanj o Veliki Srbiji. Gospodarske vojne proti zahodu doslej še nihče v zgodovini ni dobil in tudi Putin je ne bo. Vojaška moč Ruske federacije je sicer impresivna v primerjavi s praktično neobstoječo Ukrajinsko vojsko, ki jo rešujejo prostovoljci, vendar se ta primerjava obrne, če se kapacitete ruskega vojaštva merijo z ZDA ali celo Natom. Prenaseljena Kitajska, ki praktično meji na prazno, z naravnimi viri bogato rusko Sibirijo, za Rusijo dolgoročno ne more biti strateški zaveznik enake teže kot je lahko EU. Ruski oligarhi ne kupujejo nepremičnin v Pekingu, ampak v Londonu in Parizu. Tudi oni hočejo živeti v liberalnem kapitalizmu in ne v državnem socializmu. Države vzhodnega partnerstva niso ustrahovane s strani EU, temveč s strani Rusije. Njihovi prebivalci stremijo proti zahodu in ne obratno. Močna proevropska opozicija v Rusiji v razmerah, ki nastajajo, lahko vznikne tako hitro kot je nekoč v Srbiji. Predvsem pa, Putin po aneksiji Krima nikoli več ne bo mogel prevarati večine zahodnih voditeljev. To, kar se je nekaj časa kazalo kot največji uspeh bo v zgodovini obveljalo kot velika napaka. Z njo je zarisal ostre meje, preko katerih ne bo mogoče ne s tanki in ne z denarjem v obsegu kot še nekaj let nazaj. Dobil je nekaj ozemlja, izgubil pa strateška tržišča, veliko prijateljev in zaveznikov in posledično dolgoročna vplivna območja. Njegov naslednik bo večino svojih dveh mandatov porabil za popravilo te napake.
Ko bo Evropa 8 maja 2025 obhajala 80 obletnico konca druge svetovne vojne, bo v Moskvi drug predsednik, ki ne bo niti približno opravičeval pakta s Hitlerjem. V Sloveniji ne bo 400 proslav kot letos, bodo pa bolj pietetne in na osrednji prireditvi otroci in drugi nastopajoči ne bodo nosili značke genocida, ampak bodo oblečeni v barve, v katerih se lahko prepoznamo vsi Slovenci in državljani Slovenije. Za nami bo nekaj prvih korakov, ki so potrebni za resnično spravo.
Predpogoj za spravo je prosta pot za resnico o preteklosti, te pa ni brez padca lažnega mita o NOB. Ko se bo ta zrušil, se bo to navzven odrazilo z odstranitvijo grotesknih pomnikov revolucije in rdečega genocida, kot se je to nedavno zgodilo v Ukrajini. Lažni mit o NOB pa se podira z vsako odkrito besedo o tistem času, z vsakim resničnim poimenovanjem dejanj zločina in njegovih akterjev. Tega pa je kljub stalnemu medijskemu prišepetovanju, da je treba “zgodovino prepustiti zgodovinarjem” (beri Repetu in Pirjevcu) ter da naj se politika predvsem “ukvarja s prihodnostjo, če hoče zmagovati na volitvah”, v javnem prostoru vse več. Nekega dne bo nek slovenski zgodovinar naredil to, kar sta neredila prej omenjena Jung Chang and Jon Halliday za Kitajsko. Za vsak dan druge svetovne vojne na Slovenskem in za leto ali dve po njej bo naštel najbolj preprosta življenska dejstva. Kdo je bil kak dan ali mesec ubit in od koga. Za to niti ni potrebno tako veliko dela in časa. In lažni mit o NOB se bo zrušil sam vase. Tisti, ki smo bili v bivši državi deležni njegove totalne vseprisotnosti, vemo, da deluje toliko časa, dokler se ne sooči s krutimi dejstvi. Lažni miti se dejstev oziroma resnice bojijo kot vampir svetlobe. Mladino lahko zavajajo samo toliko časa, dokler se na enakopravni ravni dostopa do javnosti ne soočijo praktične navedbe in razlage dejtev.

Pljunek v milostni nasmeh zgodovine
Po odkritju množičnega morišča v Hudi jami marca 2009, ki je v tistem delu naroda, ki še premore sočutje, povzročil velik čustven odziv, sem slovenski javnosti predstavil predlog, kako končati najusodnejšo in travmatično delitev, ki razdvaja slovenski narod in ogroža našo prihodnost. Takole se glasi:
»Kljub trdovratnim poskusom opravičevanja zločina, ki jih vedno znova proizvaja kultura smrti, obstaja nekaj preprostih resnic o času usodnih delitev, s katerimi se strinja velika večina ljudi v Sloveniji:
1. Okupacija je bila podlaga vsega zla. Brez nje ne bi bilo ne vojne, ne revolucije, ne kolaboracije in ne povojnih pobojev.
2. Upor proti okupatorju je bil častno dejanje.
3. Izkoriščanje oboroženega odpora proti okupatorju za prevzem oblasti je bilo zavrženo dejanje.
4. Samoobramba in upor proti revolucionarnemu nasilju sta bili legitimni dejanji.
5. Kolaboracija z okupatorjem je bila zavrženo dejanje.
6. Medvojni in povojni poboji vojnih ujetnikov in civilistov so bili zločin ne glede na to, kdo jih je izvedel.
7. Posamezniki so imeli znotraj tragičnega dogajanja v času vojne in po njej tudi svoje osebne razloge in odgovornosti, zato je treba glede individualne krivde in odgovornosti vsakega soditi posebej. Organizacija, ki ima svojo strukturo in program, pa mora prevzeti temu ustrezno pravno in moralno odgovornost za svoje ravnanje v celoti. Tako jo bo sodila tudi zgodovina.
Praktični koraki, ki lahko pomagajo zdraviti rane preteklosti in ustvarjati novo enotnost Slovencev za spopade z izzivi prihodnosti:
1. Državni zbor sprejme resolucijo o preseganju usodnih delitev, v kateri obrazloženo povzame prej naštetih sedem točk.
2. Na glavnem trgu v Ljubljani se postavi spomenik vsem umrlim v vseh obdobjih naše zgodovine, na katerega se preprosto zapiše: Našim mrtvim.
3. Pietetno se uredijo vsa povojna morišča in se opremijo z napisom, ki bo odražal resnico.
4. V glavnem mestu se postavi kostnica za civiliziran pokop vseh tistih žrtev povojnih pobojev, ki jih ni mogoče identificirati in dostojno pokopati doma ali na kraju smrti.
5. Dopolni se zakon o žrtvah vojnega nasilja, tako da bo nediskriminatoren in brez političnih diskvalifikacij.
6. Zakonsko se prepovesta poveličevanje in opravičevanje zločina.«
Od takrat je minilo več kot šest let. Niti ena točka predloga ni bila uresničena. Še več. Arhitekti mita o NOB so v tem času sprožili pravo histerijo dodatnega laganja in blatenja žrtev. S tem so hoteli doseči, da bi večina slovenske javnosti tudi zločin v Hudi jami sprejemala kot zasluženo kazen za pomorjene. Ta histerija je bila tako velika, da je pri mnogih samostojno mislečih Slovencih dosegla obraten učinek. Ustvarila je več razumevanja za tiste, ki so v hudi stiski videli manjše zlo v tujem okupatorju kot pa v skrajno krvoločnem komunističnem ustroju t.i. NOB. Nacistična taborišča so bila ena od najmračnejših točk človeške zgodovine, vendar je iz njih prišlo več živih Slovencev kot pa iz komunističnih taborišč in morišč.
Napori, da se zamegli resnica in prikriva genocid in njegove akterje, pa so se zato še dodatno okrepili. Uporabljajo se novi in stari triki. Mrtve bi spet pokopali tako, da bi morišča enostavno uradno preimenovali v grobišča. Že na podlagi te namere je jasno, da nasledniki zločina niti prvega pogoja za spravo, torej resnice, niso pripravljeni upoštevati. Sprava, utemeljena na laži in zanikanju zločinov pa ni mogoča.
V SDS je veliko potomcev tako partizanov kot domobrancev, pa tudi potomcev žrtev fašistične, nacional socialistične in komunistične represije. V Sloveniji je malo družin, ki ne bi bile zaznamovane s tragiko druge svetovne vojne in komunistične revolucije. Poznam na desetine različnih družinskih zgodb, kjer so bili predniki naših članov partizani. Njihov skupni imenovalec je, da so to v veliki večini potomci tistih, ki so se pridružili partizanstvu iz domoljubnih nagibov, pa so jih komunisti nato prevarali, z mnogimi so kasneje tudi obračunali. In njihove družine se po vojni niso okoristile z ukradenimi hišami, stanovanji, umetninami, funkcijami ali drugimi privilegiji.
Pogoji za spravo na temelju resnice so v tej kategoriji zato že zdavnaj doseženi. Žal pa njena beseda ni odločilna, kajti aktualna »elita«, ki ima v rokah škarje in platno oblasti, je skoraj v celoti rekrutirana izmed izbranih vzdrževalcev lažnega mita in nasprotnikov slovenske osamosvojitve.
Jedro te »elite« so okoriščeni potomci. Intenziteto angažmaja v prid vzdrževanja laži in opravičevanja zločina pri Ribičičih, Apihih, Kocjančičih ali Šoltesih in tisočih drugih je premo sorazmerna s privilegiji in koristmi, ki so jih podedovali po zločinu.
Sprava je bila in bo tudi v prihodnje središčna točka mnogih opredeljevanj v usodno razdvojenem in z zločinom zaznamovanim narodu. Brez nje Slovenci tudi v novih, ugodnih okoliščinah, ko smo prvič v novejši zgodovini gospodar na svojem in obdani z okoljem, ki nas ne ogroža, ne bomo zadihali s polnimi pljuči.
Obeti pa so bili dobri, osamosvojitev je milostno ponudila idealno priložnost za spravo. Zgodovina se je nasmehnila nam Slovencem. Demosu je uspelo uresničiti osrednjo točko svojega programa, boj za samostojno Slovenijo, brez velikih žrtev in brez notranjega državljanskega spopada. Nastalo je idealno okolje za celjenje ran iz preteklosti, za resnico, odpuščanje in spravo.
Žal pa je bila ta priložnost ob nastanku zapravljena, bolje rečeno grdo izigrana. Na spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu poleti 1990 so nam dediči lažnega mita vrgli pesek v oči. Kučan je v Rogu govoril takrat in nato nikoli več. Govoru so sledila njegova in njegovih posnemovalcev dejanja, ki so bila v temeljnem nasprotju z izrečenimi besedami o celjenju ran. Že slabo leto kasneje, tik pred osamosvojitvijo in vojno za Slovenijo, sta Milan Kučan in Spomenka Hribar v uradnih prostorih predsednika republike zbirala podpise pod peticijo za odstranitev generalnega državnega tožilca Antona Drobniča, češ da je bil – domobranec. V času, ko je bila enotnost naroda bolj kot kadarkoli v zgodovini ključnega pomena, so želeli prav z obujanjem usodne delitve razbijati Demos in preprečiti dejansko osamosvojitev. Njihov cilj (glej že omenjeno Belo knjigo slovenske osamosvojitve, Izjavo naslednic komunističnih partij Slovenije, Hrvaške in BIH, Otočec, junij 1991), ki so ga bolj ali manj javno razglašali, je bil le »operetna« osamosvojitev in nato ponudba nove povezave v okviru Jugoslavije.
S spravo v vrhu partije in njenih naslednic nikoli niso mislili resno. Leta 1990 so izvedli le t.i. taktični umik. Še manj mislijo resno z njo danes, čeprav se cena nadaljevanja usodnega razkola vsak dan viša in je to vidno vsakomur, ki zna pogledati pod preprogo lažne propagande večine slovenskih medijev. Ta prevara, ta zapravljena priložnost izpred četrt stoletja, ta zaničljiv pljunek v milostni nasmeh zgodovine, to izničenje iskrene pripravljenosti na odpuščanje pri nepregledni množici ponižanih in trpečih, ki so upali vsaj na to, da bodo prišli do dostojnega groba za njihove prednike in sorodnike, je zločin prve kategorije. Nekoč ga bodo demokratične institucije slovenske države prepoznale kot takšnega in ga moralno obsodile skupaj z njegovimi akterji.
Dokaz, da idej o novih prevarah tudi danes ne zmanjka, je izbrani projekt za spomenik vsem našim mrtvim, ki naj bi stal v zakotju Kongresnega trga v Ljubljani. Spomenik bo sestavljen iz dveh ločenih betonskih blokov, ki bosta stala na prav takšni podzemni podlagi. Ta naj bi simbolizirala povezanost naroda. Ne vem, koga imajo s takšno razlago za norca, sebe zagotovo ne. Na prvi pogled je jasno, da takšen spomenik z dvema ločenima stebroma, ki se nikjer ne stikata, ne simbolizira želje po spravi, temveč namen trajnega ohranjanja delitev. Ponazarjata nekoč enoten narod, ki se je nato zaradi komunistične revolucije razcepil in ne pride več skupaj. Za sicer zelo primeren napis, ki je predlagan v besedah »Vsem našim mrtvim« pri takšni konstrukciji ni mogoče najti ustreznega mesta. Lahko ga umestite le na enega od stebrov ali pa v prazen vmesni prostor. Če bi želeli vizualno ponazoriti željo po spravi, potem bi se morala stebra na neki točki srečati, stakniti. Na svetu je mnogo obeležij, s katerimi so si avtorji želeli ponazoriti ponovno srečanje prej ločene celote oziroma spravo. Večinoma so arhitekti našli rešitve v obliki piramid ali stožcev. Osnutek Plečnikovega načrta za slovenski parlament bi npr. lahko predstavljal za vse sprejemljivo podobo spomenika sprave.

Sprava ali odgovor na vprašanje: “Kje je moj brat?”
Kljub vsemu naštetemu pa je pred nami čas, v katerem bo sprava v slovenskem narodu imela več možnosti kot v preteklih dveh zapravljenih desetletjih.
Prvič zato, ker se je ravno v času teh zadnjih ofenziv arhitektov lažnega mita in dedičev sadov zla pokazalo, da resnice ni mogoče ubiti tako kot razrednega sovražnika. Vztraja in neprestano uhaja izza betonskih pregrad rudniških jaškov, kraških brezen in zasutij nad protitankovskimi jarki. Sili iz skromnih preostankov arhivskih listin in ust številnih pričevalcev kot še nikoli doslej.
Drugič zato, ker gre pri spravi za epohalno, temeljno, eksistencialno vprašanje slovenske preteklosti in prihodnosti. Takšnih vprašanj se ne da na silo spraviti iz dnevnega reda zgodovine. Niti se sprave ne da doseči s silo ali prevaro. Vse to so že poskušali, a niso uspeli. Udeležba aktualnih nosilcev državnih funkcij na različnih prireditvah, ki so bile posvečene 70 obletnici konca druge svetovne vojne ter nekatere njihove besede, ki niso več skušale zanikati slovenskega genocida in totalitarne narave časa, ki mu je sledil, temu pritrjuje. Pa čeprav gre večinoma za posameznike, ki nikoli ne bi bili na teh funkcijah, če se genocid ne bi zgodil. Čas bo že v kratkem pokazal, ali je pri tem šlo za poskus ponovitve prevare in metanje peska v oči kot v Rogu leta 1990 ali pa vsaj deloma vendarle tudi za iskrenost, ki bo rodila sadove. V obeh primerih pa je jasno, da strateškega pomena sprave za dobro slovensko prihodnost ni mogoče več ignorirati.
Tretjič zato, ker bo zaradi novih okoliščin v naslednjih letih znotraj okolja, ki obdaja Slovenijo, znotraj EU in NATO, vse manj prostora za lažne mite, njihove totalitarne simbole in predstavnike. Lažni miti se pospešeno rušijo celo v nekdanjih regijskih centrih, ki so še vedno zunaj EU. Nedavna sodna rehabilitacija Draže Mihajlovića na beograjskem sodišču je nazoren premik v tej smeri.
Četrtič zato, ker kljub sedemdesetletnim poskusom dediči genocidne revolucije niso uspeli uničiti niti vseh civilnodružbenih niti vseh političnih subjektov, ki zagovarjajo resnico in spravo na njeni podlagi. Resnica se je poleg v družinah ohranjala in širila v institucijah Katoliške cerkve na Slovenskem, v društvih naših rojakov v zamejstvu in po svetu, na srečanjih intelektualcev kot je npr. zamejska Draga, v delih slovenskih pesnikov, pisateljev in drugih umetnikov. Resnico so zagovarjala gibanja Slovenske pomladi in stranke nekdanjega Demosa, njihov osrednji ohranjeni potencial je danes prisoten skozi SDS. Za nami sta dve zadnji revolucionarni ofenzivi, s katerima so skušali uničiti ali pa vsaj močno marginalizirati Cerkev in SDS. Prvo z napihovanjem posledic stečaja Zvonov, drugo z afero Patria. Uporabili so vsa sredstva, a niso uspeli. Ko se je nedavno zgodil rdeči “blitzkrieg”, bliskovit režimski napad na slovensko družino in so brez razprave po hitrem postopku iz slovenskega pravnega reda izbrisali spol, se je Cerkev v obrambo družine angažirala kot še nikoli doslej. Pokazalo se je, da je še vedno tu, bolj vitalna na tej strateški točki svojega poslanstva, kot je kdorkoli pričakoval. Preizkušnjo časa so prestale tudi nekatere civilnodružbene organizacije, ki se trudijo za resnico, predvsem Nova Slovenska Zaveza, ki je še pravočasno prevesila tehtnico in omogočila zmago spomina nad pozabo. Komisija za skrita grobišča je ugotovila več kot 600 prej skrivanih lokacij morišč in grobišč po Sloveniji. Kljub številnim poskusom omejevanja je preživel in se razvil tudi edini resnejši državni projekt, namenjen resnici in spravi, Študijski center za narodno spravo, ki je v mandatu naše vlade nastal na predlog takratnega pravosodnega ministra dr. Lovra Šturma.
Peti razlog je ilustriral novi ljubljanski nadškof dr. Stanislav Zore na letošnji obletni maši na Brezjah, posvečeni 70. letnici konca druge svetovne vojne in spravi. Dejal je, da je v osrčju problema sprave vprašanje “Kje je moj brat?” in odgovor nanj. Tako elementarno resnično zastavljen problem onemogoča kakršnekoli nove prevare. Natančno se ve, kaj je treba storiti, ko dozorimo do stopnje, da si takšno vprašanje lahko in želita zastaviti obe strani. O tem, da so žrtve bile in so pripravljene to vprašanje tako zastaviti in tudi odgovarjati nanj, že dolgo ni nobenega dvoma, obstaja na tisoče pričevanj in drugih dokazov. Njegov stavek, da “dober boj lahko bojuje samo nekdo, ki v srcu nosi usmiljenje,” z enako močjo in težo podpira oceno, da so možnosti za spravo na temelju resnice velike. Ne poznam nikogar, ki si v Sloveniji iskreno prizadeva za spravo in ki v srcu ne nosi usmiljenja in odpuščanja. Zato tisti, ki resnici in spravi nasprotuje in nosi v srci sovraštvo, v boju proti spravi nikoli ne more dokončno zmagati. Lahko povzroči veliko dodatnega trpljenja in naredi veliko druge škode, zato se je takšnemu početju treba pravočasno in odločno upirati, vendar dolgoročno ne glede na vso tuzemsko premoč ne more zmagati.
Moj prvi otroški spomin seže v rosna predšolska leta, ko nas je mama vsako poletje odpeljala na Brezje. Govorila je, da se gremo tja zahvaliti Brezjanski Mariji za življenje. Od prvega romanja se poleg vožnje z vlakom spominjam dveh prizorov. Pisanih stojnic z različno kramarijo in slaščicami, ki so se mi zdele neznansko privlačne in so mi zato misli iz temačne cerkve stalno uhajale k njim. Ter velike množice temnih rut na glavah zgaranih ženskih obrazov in mnogih objokanih oči. Otroška pamet pa ni mogla doumeti, zakaj se tudi po končani maši vse žalostne gnetejo v cerkvi, namesto da bi šle raje ven, na sonce, med pisane stojnice in cvetoče kostanje. Prizor sem razumel šele čez mnoga leta, ko sem prvič stal med množico podobnih obrazov ob morišču v Rogu.
Stotisoči Slovenk in Slovencev našega razklanega naroda doma in v izgnanstvu so teh zadnjih 70 let vsako leto v majniku in novembra ob Vseh svetih iskali tolažbe, iskali so ramo nekoga, s katerim bi podelili bolečino nad izgubo svojih najdražjih, za katere večinoma niso vedeli ne kraja in ne točnega časa smrti. Vseh teh 70 let njihova tolažnica ni bila mati domovina, ki bi s pravičnostjo in razumevanjem celila rane, ampak je bila ta velika tolažnica trpečih predvsem Slovenska Katoliška Cerkev. Njeni duhovniki doma in po svetu so delili in blažili posamezno in kolektivno bolečino naroda v dimenzijah, ki jim ni primerjave v svetu.
Ene od prihodnjih predsedniških volitev nam bodo zagotovo naklonile predsednika vseh Slovencev, predsednika, ki bo razumel globino te bolečine in ki bo odporom okoriščenih z genocidom navkljub zmogel korake resnične sprave. In bo ob eni takšnih obletnic namesto tistih, ki prepevajo “silna polja smo zorali, prepojili jih s krvjo…” simbolno odlikoval nekega izseljenskega duhovnika, ki je desetletja srkal bolečino iz narodovega ožilja in ga zdravil. Ter prav tako simbolno vsaj po enega pripadnika odporniške Nacionalne ilegale, legalne Jugoslovanske vojske v domovini, partizana in pripadnika protikomunističnega odpora. Nato pa slavnostno prerezal trak na stopnicah v spomenik sprave, v plečnikov nacionalni parlament. Ko bo nadškof spregovoril besede blagoslava, mu dolga roka Udbe ne bo izklopila mikrofona kot ob blagoslovu slovenske lipe na Trgu Republike junija 1991, ampak bodo te besede slišane in razumljene na obeh straneh razklanega naroda. Iz njega bo začela spet nastajati celota. Začela se bo nova doba svobodnih, različno mislečih, a spravljenih Slovencev. Ponosno bomo poslušali drugo in sedmo kitico Zdravljice, slovensko himno. Sporočilo vsem rodovom Slovencev, živim in mrtvim, da jim nihče več ne odreka doma. Zapeto sebi in drugim v čast, izraz ponosa na svojo domovino, pozdrav in oznanilo miru sosedom.

Janez Janša, 18.5.2015

Če smatraš, da je besedilo vredno branja, kritike ali obojega, deli naprej.

VREME V SLOVENIJI 22.9.2015

Podatki z avtomatskih postaj

ŠTA SE OVO DEŠAVA: Migranti doneli šugu u Srbiju, svi kriju identitet, dnevno podižu 400.000 evra! -http://www.balkanspress.com/index.php/u-fokusu/izbeglice/4147-sta-se-ovo-desava-migranti-doneli-sugu-u-srbiju-svi-kriju-identitet-dnevno-podizu-400-000-evra#

Evo dragi moji da i ja napišem neku o događajima u parku pored Ekonomskog fakulteta. Ovaj mali tekst ću da naslovim sa

Humanizam, laž i haos u picinom parku

Naime, moja supruga se prijavila da jedan dan bude na pomoći izbeglicama iz Sirije. Ona je 16.09.sa svojom koleginicom bila na licu mesta. Doktorka je  pregledala 87 pacijenata/izbeglica.

Ja sam došao da donesem čokoladice za decu, malo vode i kafu za moju Draganu i njene kolege. Dakle, bio sam zainteresovani posmatrač. Ali, ko me bolje poznaje nisam bio samo to. U međuvremenu sam počeo i da pomažem u prevođenju, objašnjavanju i „zavođenju reda“.

Kako je to izgledalo i šta sam sve zabeležio moram da podelim na društvenim mrežama:

1. Izbeglica ima iz Sirije, Avganistana, Iraka, Irana i Kurdistana?!
2. Neki od njih su već dobili azil u Grčkoj – video sam i neka dokumenta koje su izbeglice pokazivale i ta dokumenta sam uslikao kamerom mobilnog telefona i nalaze se kod mene.
3. Ni jedan jedini od izbeglica nema lični dokument. Ni jedan jedini od onih koji je pregledan nije pokazao dokument da bi se na osnovu njega upisali njegovi podaci u evidenciju pregledanih, nego je sve bilo na osnovu usmenog iskaza…
4. Jedan od 10 se prijavio našoj državi i ima potvrdu o tome. Jedan je dobio rok od 72 sata da se javi u centar za azil u Banji Koviljači (taj rok je prošao), ali mi je rekao da mu to ne pada na pamet i da želi da ide u Nemačku…
5. Video sam ljude zaražene šugom.
6. Video sam porodice koje su zaražene kožnom stafilokoknom infekcijom.
7. Deca imaju vaške.
8. Bilo je i narkomana koji su u krizi i došli su da traže neke tablete protiv bolova.
9. Higijenskih uslova nema tu gde borave.
10. Nekoliko njih je pitalo gde je Vestern union da podignu pare.
11. Tražili su prodavnice da kupe šatore.
12. Raspitivali su se kako iz Hrvatske da stignu do Nemačke.
13. za jednog je doktorka rekla da ima veoma ozbiljan „napad žuči“ i da mora da se hitno zbrine i da se operativno reši njegovo stanje, jer može da se iskomplikuje i da dovede život u pitanje. E, ovaj dasa je meni bio najaznimljiviji. Molim Vas pročitajte do kraja ovaj tekst.

Komentari na ovo već zapaženo

1. Kako to iz Irana? Niko nije pominjao Avganistan. Pazi sad – Kurdistan…?! Znači ceo Bliski istok ide ovom trasom, pa šta nas zakači i ko ostane – jbg.

2. Po međunarodnom pravu ako dobiješ azil u jednoj državi ne možeš da tražiš u drugoj – ko je tu ženu koju sam video i koja je pokazivala taj papir pustio da traži azil u Srbiji??? Kako to?

3. Šta sad – nestašica papira za lična dokumenta na Bliskom istoku. Neće da bude. Organizovano neće da pokažu dokumenta i ono što sam saznao kasnije od mojih prijatelja iz policije – neće ni da daju otisak prsta ni da se fotografišu… svi odjednom imaju amneziju. Jedan iz Iraka je pričao tečno engleski sve dok ga doktorka nije pitala kako se zove. Na to pitanje je počeo da muca i okrenuo sa ka svom pratiocu kao za ispomoć, a onda je pratilac mirno pogledao u doktorku i rekao: „Abdulah“. ?! Ja apsolutno nemam komentar!

4. Otvoreno mi je rekao: „Some of us must be registered???!!!“ Znači da dogovor o tome postoji. Da li da grebemo dalje ispod površine? Mislim da moramo i to što pre i što opsežnije!

5. Šuga je veoma zarazna, medicinska sestra koja je tu bila i koja je vršila pregled bila je veoma zabrinuta. Gde će sad ti ljudi? Kako će se dalje lečiti? Kako da znamo i da budemo sigurni da se ta zaraza neće širiti?

6. Otac i sin imaju stafilokokne infekcije po celoj koži: rukama, nogama, stomaku… to su one infekcije koje kreću kao male krastice-ranice – mora da se leče antibioticima. Antibiotici se izbeglicama ne dele džabe – moraju da ih nabave u apotekama – kako bez recepta? Zašto Vučić nije razmišljao o tome kada je otvorio naše granice kao da mu je deda ostavio Srbiju da radi sa njim šta želi. More, bre!

7. Vaške su još i najmanji problem, ali kako da se ta deca tretiraju za istrebljenje vašiju? Čime? Gde? Kako? Totalni je haos…

8. Pazi sad kategoriju – sirijski narkoman u Beogradu koji krizira u picinom parku… Da je samo Nele Karajlić znao da će se ovo desiti… Šta će da rade ti uvozni narkomani kada ne budu imali od koga da uzimaju tablete protiv bolova? Zašto ova država ne misli o tome? Ili im nije do mišljenja.

9. Ceo park neprijatno miriše. Kako li je studentima koji idu na fakultet? Kako li je stanovnicima okolnih zgrada? Pet mobilnih vecea se već napunilo i to je to. Smrad se širi. I zaraza… Pseći izmet je i dalje na sve strane. Nigde tuša ni u mislima. Kada smo ih već dočekali raširenih ruku kako je moguće da nismo obezbedili da se ti ljudi istuširaju, operu, srede, da im damo po sapun i kaladont, ako ni zbog čega drugog nama je u interesu. Bar zdravstvenom. Znali smo da dramimo za sars, za ptičji grip, za svinjski grip, za razne budalaštine, a mnogo ozbiljniji problem koji nam je ispred nosa nismo u stanju da sagledamo. Šta ako sutra krene neka infekcija ili ne daj Bože epidemija koju ne možemo ni da sagledamo??? Ko će onda biti odgovoran???!!! Da neće opet prošla vlast da bude na tapetu?

10. Kasnije sam se raspitao i saznao da su redovi u pošti na železničkoj stanici ogromni i da dnevno preko Vestern uniona izbeglice podižu i do 400.000 evra!!! U jednoj pošti? Da li je to tačno? Odakle toliki novac? Šta se dešava? To traje danima.

11. Od svih boja koje šatori imaju uzeli su kamuflažne. Dobro, možda su samo ti i ostali. To nisam stigao da proverim.

12. Rekao sam im sledeće: – „Vidite, kada sam ja ulazio u Hrvatsku pre nekih tri, četiri meseca, pogrešio sam traku, pa sam umesto u traku za građane koji nisu iz Evropske unije stao u traku koja je građane iz Evropske unije i morao sam da platim kaznu 35 evra! (u sledećem mom postu ću postaviti sliku te kazne na fejs), a vi ste totalno pogrešili državu i ne da vam ništa nismo naplatili nego vas evo i džabe pregledamo, tako da ja nisam prava osoba da im savetujem kako ćete da prelazite i gde, ali pouzdano znam da na nekim livadama i napuštenim njivama u Baranji ima još minskih polja. Oni me pitaju – a zašto, da li je to zbog njih? – ja sam odgovorio da nije, da je to bilo za vreme rata u bivšoj Jugoslaviji i da je to ostalo i da vode računa. Uostalom – nije ni bitno…

13. A sada moj favorit: – nazvao sam ga – komandant. On je stajao mirno, obliven znojem, jer ga očito žuč baš boli, njegov prevodilac je na lepšem engleskom komunicirao sa mnom. Tražili su tablete koje su „ubica bolova“. Objasnio sam da te tablete neće rešiti problem, nego će samo odložiti neophodnu intervenciju. Pitao je – šta predlaže doktorka? Rekao sam da mora da ima kompletan pregled kod specijaliste i da mora dati krv i urin na analizu i da posle toga najverovatnije mora da ima hirurški zahvat i vađenje žučne kese. „A kako to da uradimo“? – pita prevodilac. Kažem da mogu dobiti uput, ali da moraju da imaju neki dokument.

Onda je nastao tajac.

Oni se zgledaju, „komandant“ je samo nešto tiho prozborio ne okrećući glavu od mene i prevodilac je pitao: – A da li ima privatnih bolnica? Rekao sam da ima i onda sam nazvao pred njima Bel Medik i raspitao se šta i kako. Doktorka koja se javila (lepo se predstavila), rekla je da je kod njih u zavisnosti od toga da li je klasična ili laparaskopska operacija cena od 190.000 do 235.000 dinara, plus pregled specijaliste, plus analize, plus bolnički dan… ali da pacijent mora da ima bar nešto od dokumenata: pasoš, prijavu boravka, potvrdu o azilu – bilo šta. Sve sam to lepo rekao prevodiocu. „Komandant“ je saslušao prevodioca pogledao u mene i rekao nešto kratko. Prevodilac mi onda kaže i pita: Pare nisu problem. A ako ti damo 500 evra da nađeš negde operaciju za koju niko ne zna?“…!!!???

Onda sam ih na srpskom opsovao i na divnom engleskom diplomatski rekao da sam ja ograničenih medicinskih mogućnosti i da ne znam za takav vid medicinske pomoći. „Komandant“ mi je oficirksi salutirao skupivši noge, pozdravio odsečno vojno podignutom rukom u predelu čela, rekao „Thank’s“ okrenuo se na levo krug i otišao sa svojim prevodiocem i dvojicom pratilaca… Šta da kažem. To je bilo već previše. Pogledom sam tražio da vidim bar nekog policajca u okolini. Nigde ni jednog službenog lica osim dve doktorke koje same rade u sred „picinog parka“. Niko ni da im eventualno pomogne ako dođe do nečega neželjenog…

Ali valja verovati ministru policije koji je procenio da nema nikakve pretnje po javni red i mir, za razliku od toga kada protestuju žene u crnom i kada bude 20 policajaca… Da li je to baš tako?

Moja pitanja su brojna. Ko je taj čovek, kako je ušao u našu zemlju, o čemu se ovde radi?

Pošto sam ja Miodrag, a ne neko drugi, krenuo sam redom da zovem: – MUP, zaštitnika građana, kancelariju za izbeglice i imigrante, unutrašnju kontrolu… u MUP-u na 192 dežurna službenica me saslušala i rekla: „Mi to sve znamo, i to je tako, a vi ako hoćete pravite peticije, proteste… (očito ne zna da me ne treba previše nagovarati na proteste), unutrašnja kontrola je rekla – a zašto se vaša žena uopšte prijavila da ide da ih pregleda???? Zaštitnik građana je bio ljubazan i saslušao sve i rekao da moram da dokažem da je neko građansko pravo prekršeno konkretno da bi reagovali; u kancelariji za izbeglice su rekli da oni reaguju na osnovu naloga Vlade i da pošaljem pismo na imejl.

Mi smo sve, ali jedno sigurno nismo. Mi nikako nismo država naših građana. Nemamo ozbiljan pristup ni prema čemu. Sve će nam se o glavu olupati.

(Izvor: Srbin.info | Autor: Miodrag Gavrilović)

ČE ZNATE RUSKO, PREBERITE, LAHKO PA GOOGLE PREVAJALNIK POMAGA-ZA SILO-….http://www.msk.kp.ru/daily/26434.4/3305391/

– Я прочитал очень интересную статью Ульяны Скойбеды в «Комсомолке» – «Хроника гибели Германии», – говорит доктор философских наук Владимир Шалак. – Она меня поразила. Захотелось самому проверить, что там происходит на самом деле, откуда взялся поток мигрантов. В качестве источника информации выбрал сеть микроблогов Твиттер.

ДОБРО ПОЖАЛОВАТЬ В ГЕРМАНИЮ!

– Почему, Владимир Иванович?

– Он наиболее оперативно реагирует на все события в мире. Буквально с интервалом в минуту после случившегося. В нем представлено много разных точек зрения. И, помимо прочего, есть возможность выяснить много дополнительной информации. Кто конкретно писал, откуда и т.д. По стопам «Комсомолки» и начал свое расследование с помощью метода контент-анализа.

– Что за метод?

– Одно дело просто читать тексты. Разные люди по- разному их оценивают, понимают.

– Действительно, до сих пор идут бурные споры вокруг «германской хроники» Скойбеды. Иные наши бывшие граждане пишут оттуда, что у них в Фатерланде все спокойно, это, дескать, российские СМИ истерику нагнетают, кремлевская пропаганда. Хотя по реакции главы ООН, канцлера Германии, других европейских лидеров видно, что дело пахнет керосином…

– Есть совершенно строгий метод анализа, основанный на частоте встречаемости слов или словосочетаний в текстах, заголовках и т.д. Я занимаюсь этим уже 22 года. Логик по специальности, после аспирантуры я семь лет проработал в Исследовательском Центре Искусственного Интеллекта в Переславле-Залесском, там и увлекся контент-анализом текстов. В том числе и в Интернете. Для этого создал специальные компьютерные программы. Контент-анализ – строгий метод. Если у кого-то вдруг возникнут вопросы, всегда можно сослаться на конкретные источники и обосновать, что это не мои фантазии, а суровая реальность.

С помощью компьютерной системы СКАИ запустил поиск и сбор сообщений по запросу «refugees» (БЕЖЕНЦЫ). Искал в Твиттере только оригинальные сообщения. Нужно было, чтобы человек действительно сам написал твит, употребив это слово. Для чистоты расследования важен именно оригинал. Если брать еще и ретвиты, будут сотни тысяч сообщений, что только замутит картину.

Быстро собрал более 19 тысяч текстов в Твиттере . Стало интересно, названия каких европейских государств чаще всего упоминаются в сообщениях. Выбрал для анализа страны Австрию, Бельгию, Болгарию, Великобританию, Францию, Германию, Грецию, Венгрию, Италию, Румынию, Сербию, Словакию, Швецию. Ну, и Украину.

Оказалось, что Германия в одном контексте с беженцами упоминается в половине всех сообщений. Т.е. в два с половиной раза чаще, чем ее соседка Австрия, и почти в пять раз чаще, чем Венгрия, через которую транзитом едут десятки тысяч беженцев. Англия со скромными 6% – на четвертом месте. Об остальных странах и говорить не стоит.

Так что же такое происходит с Германией? Если ограничиться твитами, в которых упоминается лишь она, то подавляющая их часть – 93% – восхищение гостеприимством и гуманной политикой немцев в отношении беженцев.

• Germany Yes! Leftists spray a graffiti on a train sayin “Welcome, refugees” in Arabic

• Lovely people – video of Germans welcoming Syrian refugees to their community

• Respect! Football fans saying “Welcome Refugees” across stadiums in Germany.

• This Arabic Graffiti train is running in Dresden welcoming refugees: (ahlan wa sahlan – a warm welcome).

• ‘We love Germany!,’ cry relieved refugees at Munich railway station

• Thousands welcome refugees to Germany – Sky News Australia

• Wherever this German town is that welcomed a coach of Syrian refugees with welcome signs and flowers -thank you.

• Германия Да! Граффити на поезде “Добро пожаловать» беженцам на арабском языке.

• Прекрасные люди (видео) немцы приглашают сирийских беженцев в свои общины.

• Респект! Футбольные болельщики говорят “Добро пожаловать” беженцам в Германии.

• Тысячи приветствуют беженцев в Германии и т.д.

Я обратил внимание на необычайную популярность лозунга «Welcome, refugees», «Добро пожаловать, беженцы!» Решил повторить сбор информации, уже конкретно с этим приглашением. Собрал 5704 оригинальных, подчеркиваю, твита, содержавших словосочетание «Welcome, refugees». Опять же, исключив все ретвиты, которые многократно увеличили бы объем анализируемых данных, но не внесли ясности.

Первые три места: Германия – 76,8%, Австрия – 12,4%, а Англия всего лишь 4,6%.

– Впечатляет статистика!

– Вот и возникло у меня подозрение, что с Германией не все в порядке. Как любит шутить мой товарищ Михаил Дымшиц, даже если у вас паранойя, это еще не означает, что вас никто не преследует.

– Конечно, в Германии жизнь обеспеченная, высокие пособия для мигрантов, но есть и другие богатые страны в Европе. Та же Англия, Франция, Швеция, Норвегия…

– Но Твиттер-то приглашает в основном в Германию! Заинтриговало. Продолжаю расследование, не отходя от компьютера. Оцениваю, на каких аккаунтах публикуются сообщения с «Welcome, refugees» и упоминание Германии. Отобрав лишь те аккаунты, у которых указана региональная принадлежность, построил рейтинг. На следующей диаграмме представлены процентные соотношения восьми стран-лидеров, которые приглашают беженцев посетить гостеприимную Германию.

Процентные соотношения восьми стран-лидеров, которые приглашают беженцев посетить гостеприимную Германию

Как ни странно, но сама Германия с 6,4% оказалась всего лишь на третьем месте. Первые два места поделили между собой ее верные друзья – Англия с 19,2% и США с 17,0%.

Интересно, что при начальном исследовании проценты Англии и США были почти в два раза меньше чем сейчас.

Мораль в том, что сама Германия не особо и стремится к тому, чтобы ее заполонили орды несчастных беженцев. Но весь остальной мир во главе с США и Англией слезно уговаривает их воспользоваться традиционным немецким гостеприимством.

– Что же получается? Две англосаксонских страны-союзницы целенаправленно приглашают беженцев последние недели к…немцам! Удивительное открытие вы сделали, Владимир Иванович, поздравляю! Вот откуда торчат уши гуманитарной катастрофы с мигрантами в Европе.

– Благодаря анализу, для меня стало ясно, что нынешнее вторжение беженцев, названное уже великим переселением народов – целенаправленная кампания.

Копаем глубже!

– Кто дал команду? Обама? Кэмерон? Глава Госдепа Керри?

– Сами эти деятели светиться в Твиттере, разумеется, не будут. Но интересны исполнители, которые явно по чьей-то команде стали одновременно зазывать беженцев к немцам.

1) 30 августа в 10:25:11 в ленте аккаунта @LotteLeicht1 было размещено сообщение «Wonderful “#REFUGEES WELCOME”. Banners draped across football stadiums in #Germany this weekend. Via @markito0171 http://t.co/8Nhyi7Ujfy» (“Замечательно” #БЕЖЕНЦЫ, ДОБРО ПОЖАЛОВАТЬ”. Баннеры на футбольных стадионах в Германии в этот уик-энд.») Оно сразу набрало более 2000 ретвитов. Сейчас их гораздо больше.

Лотта Лейхт – дама не простая. Директор европейского бюро знаменитой правозащитной организации «Хью́ман райтс вотч» ( HumanRightsWatch, HRW – страж прав человека) со штаб-квартирой в США. Офис самой Лотты – в Брюсселе, столице Евросоюза. Но беженцев, как видим, зазывает не в Бельгию – в Германию.

Лотта Лейхт

2) 30 августа в 08:08:37 в ленте аккаунта @JfxM размещено сообщение «”REFUGEES WELCOME”. Banners draped across Germany’s football stadiums this weekend. (@markito0171) http://t.co/fJYq0xXrXe», (аналогичное посланию Лотты Лейхт), которое набрало более 1600 ретвитов.

Это Джек Мур, журналист из Англии. World Reporter @NewsweekEurope. Founded @WorldOutline. Formerly at The Times/King’s College. London, England.

3) 31 августа в 23:59:06 в ленте аккаунта @WashingtonPost было размещено сообщение «In Germany, tabloids welcome refugees. In Britain, they propose sending the army to keep them out. http://t.co/gKMdQX4UDt». (В Германии таблоиды приветствуют беженцев. В Великобритании предлагают отправить армию, чтобы не пустить их). Газета «Вашингтон Пост» известна во всем мире. Вашингтон, сами знаете, за океаном.

Таких сообщений, каждое из которых набирает сотни и тысячи ретвитов, в последние недели очень и очень много.

Боты из Техаса

– Дальнейший анализ показал, что отдельными энтузиастами дело не ограничивается, – продолжает рассказ Владимир Шалак. – На подмогу пришли целые отряды ботов. Есть различные методы, позволяющие определить, являются ли владельцами аккаунтов, с которых идут сообщения, живые люди или это компьютерные программы, управляемые извне. Так называемые боты.

– Ничего в Твиттере не спрячешь!

– Тем он и хорош.

Вот всего лишь несколько примеров.

1) 27 августа сорок ботов @changing_news, @changing_news1,…, @changing_news39 из США одновременно в 08:00:33 – рабочий день начался! – публикуют сообщение «A new welcome: Activists launch home placement service for refugees in Germany and Austria http://t.co/jA3MX1J6ak #News #Change #Help» (Добро пожаловать: Активисты запускают службу домашнего размещения беженцев в Германии и Австрии). Все сорок твитов ушли в одну секунду!

Принадлежит эта группа ботов ресурсу «Your News Will Never Be The Same» («Ваши новости никогда не будут теми же самыми!») Самое удивительное, вопреки своему названию через пять дней, 1 сентября, в 22:30:37, эти боты отправляют то же самое сообщение, изменив лишь строчные буквы начала слов на заглавные. Чтобы выглядело как новый твит: «A New Welcome: Activists Launch Home Placement Service For Refugees In Germany And Austria http://t.co/C2J4QiTvoY #News #Change #Help».

2) Еще одна группа, 50 ботов, которых объединяет то, что все они были созданы 14 февраля 2014 в промежутке времени с 06:02:00 до 06:24:00, публикуют 31 августа в 17:26:08 одно и то же сообщение «#hot Football Fans in Germany Unite with ‘Refugees Welcome’ Message http://t.co/aNfawL0Ogd #prebreak #best». (Футбольные фанаты Германии поддерживают лозунг ” Беженцы! Добро пожаловать”). Их местораcположение определить не удалось.

Две англосаксонских страны-союзницы целенаправленно приглашают беженцев последние недели к…немцам! Фото: REUTERS

– Хорошо замаскировались!

3) 95 ботов 1 сентября в 07:29 публикуют сообщение «German Soccer Fans Welcome Refugees Amid Ongoing Crisis: As Europe faces the challenge of a wave of migration… http://t.co/9F74YFGPyJ». (Немецкие футбольные фанаты: Добро пожаловать, Беженцы!»

Все эти боты родом из United States, Texas, Dallas. Принадлежат очень интересному ресурсу «Media for Social and Cultural Impact» – Медиа для социального и культурного влияния.

4) 29 августа в 23:02 другая группа из 80 ботов публикует одно и то же сообщение «Thousands Welcome Refugees to Germany at Dresden Rally: Thousands of people took to the streets of the German city of Dresden on Satu…». Определить региональную принадлежность этой группы ботов невозможно.

Примеры ботов опять же можно продолжать и продолжать. Самые любопытные читатели «Комсомолки» могут попробовать свои детективные способности в Твиттере.

Важно отметить, что каждый оригинальный твит о беженцах по экспоненте тут же обрастает большим количеством ретвитов. Как ядерная реакция. Тема-то топовая, как любезно подсказывает тот же Твиттер!

Есть иллюзия, что Твиттер безобиден. Ну, подумаешь, всего 140 символов, что можно тут сказать?! Это большое заблуждение. Твиттер – серьезное оружие воздействия на людей. Он массово использовался в «цветных революциях», в той же «арабской весне», чтобы поднимать народ, прежде всего молодежь, на свержение власти. И в Тунисе, и в Египте, Йемене, Ливии…

– Чтобы вывести народ на улицы, по конкретным адресам, 140 символов более чем достаточно.

– В Ливии, кстати, НАТО использовало Твиттер для координации боевых действий против Каддафи. Был создан ряд специальных аккаунтов, куда слали информацию. Едет неприметный человек на верблюде, видит несколько правительственных танков Каддафи. Тут же отправляет твит с геопривязкой с точностью до нескольких метров. И уезжает восвояси. А по танкам вскоре бьют ракеты НАТО.

На этот раз Твиттер используют как один из инструментов для массового вывода людей в другие страны. Устраивают с его помощью новое Великое переселение народов.

Тормозят немецкий локомотив

– Зачем устраивают великое «переселение», «вторжение»?

– Тут сложно дать определенный ответ. Могу только предположить.

С одной стороны, немцы, которые все еще мучаются комплексом вины за Вторую мировую войну. Желая искупить грехи родителей и дедов, создают воистину тепличные условия для несчастных из горячих точек Африки и Ближнего Востока. Чтобы очередной раз доказать мировому сообществу, мол, они – не нацисты.

– Да, глубоко вбили в них чувство вины!

– Беженцев не следует путать с мигрантами, так как это разные категории людей. На беженцев распространяются упрощенные формы регистрации, получения социальных пособий и жилья.

С другой стороны, социальные сети и СМИ используются для того, чтобы потоки беженцев направлять именно в Германию, которая и так уже стонет от этого бедствия и даже грозит приостановить действие Шенгенского соглашения.

Короче, пользуются немецким комплексом вины.

На фоне этого откровенной издевкой выглядят сообщения, что «US to admit 1,500 Syrian refugees by end of September» (США впустят 1500 сирийских беженцев к концу сентября) или «U.S. to Accept 5,000 to 8,000 Syrian Refugees Next Year» (США примут от 5000 до 8000 сирийских беженцев в следующем году). Ведь сегодня каждый день границу Германии пересекают несколько тысяч беженцев.

Вновь приехавшие заявляют о своих правах. Требуют предоставления комфортного жилья. Беженцы прекрасно существуют на выплачиваемые им пособия и не стремятся устроиться на работу, интегрироваться в немецкую культуру.

Растет преступность – изнасилования, кражи, убийства, грабежи, распространение наркотиков. Вместе с волной беженцев прибывают и боевики ИГИЛ…

Нет необходимости в сильно развитой фантазии, чтобы экстраполировать эту тенденцию в будущее.

С Германией, какой мы ее знали, можно попрощаться навсегда. Никто из тех, кто туда приехал и начал получать пособия, никогда уже не вернется в Ливию, Сирию, Ирак и далее по списку.

– Еще недавно говорили, что власти Германии примут до конца года 800 тысяч. Сейчас прогноз увеличили до миллиона! Только в этом году.

– Это неизбежно приведет и уже приводит к росту влияния правых партий. Растет число их сторонников, начинаются поджоги мест размещения беженцев, избиения. Так как беженцы – это в основном молодые люди, которые хорошо, гораздо лучше немецких аборигенов, владеют ножами и другим оружием, они будут сопротивляться. Уже сейчас они перекрывают дороги и заявляют о своих правах. Дальше – больше. Можно ожидать дестабилизации внутренней обстановки в Германии. Неизбежны конфликты на религиозной, национальной, культурной почве. Как не вспомнить пророческую книгу Елены Чудиновой «Мечеть Парижской богоматери».

Германию называют локомотивом ЕС, который сегодня переживает нелегкие времена. Разрушение Германии – это разрушение ЕС и всей Европы. Не в этом ли заключается цель гегемона из-за океана и его верного союзника – Англии, которая хоть и Европа, но на острове? В конце концов, ослабление Европы выгодно США, так как приведет к перетоку капиталов, позволит поддержать свою экономику и на некоторое время сохранить за собой мировое лидерство. Одновременно это будет и ударом по России, коль скоро авантюра с Украиной не удалась.

Можно лишь пожелать, чтобы прогнозы не сбылись, но уж больно все сходится в одну точку.

ИЗ ДОСЬЕ «КП».

Владимир Иванович Шалак, доктор философских наук. Ведущий научный сотрудник Института философии РАН. Создатель и руководитель проекта ВААЛ . На протяжении 20 лет участвует в проведении контент-аналитических исследований по различным проблемам.

КСТАТИ

23 сентября Владимир Шалак выступает на семинаре в Институте философии РАН с докладом “Социальные сети как инструмент проектирования миграционных процессов”. Начало в 17.00. Вход свободный. Адрес: ул. Волхонка, д.14.стр. 5. 2 этаж. М. «Кропоткинская».

ЕСТЬ МНЕНИЕ

Экономист Михаил Делягин о миграционном хаосе в Европе: Германия не опомнится, пока не выпьет свою чашу до дна

Известный общественный деятель отреагировал на статью “Комсомолки” на своей страничке в соцсети

Неделю назад мы опубликовали дневники нашей читательницы из Баварии о пугающем нашествии мигрантов. Этот материал стал самым читаемым за неделю на сайте kp.ru: около 340000 посетителей, более 3500 откликов. (подробности)

ЧИТАЙТЕ ТАКЖЕ

Письмо из Мюнхена Ульяне Скойбеде: «Я не вижу здесь ужасов из «Хроники гибели Германии»

Читатели прислали множество откликов на серию публикаций дневниковых записей «Хроника гибели Германии». Публикуем сегодня с незначительными сокращениями письмо нашей читательницы Яны Беккер. И ответ на него нашего обозревателя Ульяны Скойбеды (подробности)

нашли ошибку в тексте? выделите её и нажм

– http://www.msk.kp.ru/daily/26434.4/3305391/

– Я прочитал очень интересную статью Ульяны Скойбеды в «Комсомолке» – «Хроника гибели Германии», – говорит доктор философских наук Владимир Шалак. – Она меня поразила. Захотелось самому проверить, что там происходит на самом деле, откуда взялся поток мигрантов. В качестве источника информации выбрал сеть микроблогов Твиттер.

ДОБРО ПОЖАЛОВАТЬ В ГЕРМАНИЮ!

– Почему, Владимир Иванович?

– Он наиболее оперативно реагирует на все события в мире. Буквально с интервалом в минуту после случившегося. В нем представлено много разных точек зрения. И, помимо прочего, есть возможность выяснить много дополнительной информации. Кто конкретно писал, откуда и т.д. По стопам «Комсомолки» и начал свое расследование с помощью метода контент-анализа.

– Что за метод?

– Одно дело просто читать тексты. Разные люди по- разному их оценивают, понимают.

– Действительно, до сих пор идут бурные споры вокруг «германской хроники» Скойбеды. Иные наши бывшие граждане пишут оттуда, что у них в Фатерланде все спокойно, это, дескать, российские СМИ истерику нагнетают, кремлевская пропаганда. Хотя по реакции главы ООН, канцлера Германии, других европейских лидеров видно, что дело пахнет керосином…

– Есть совершенно строгий метод анализа, основанный на частоте встречаемости слов или словосочетаний в текстах, заголовках и т.д. Я занимаюсь этим уже 22 года. Логик по специальности, после аспирантуры я семь лет проработал в Исследовательском Центре Искусственного Интеллекта в Переславле-Залесском, там и увлекся контент-анализом текстов. В том числе и в Интернете. Для этого создал специальные компьютерные программы. Контент-анализ – строгий метод. Если у кого-то вдруг возникнут вопросы, всегда можно сослаться на конкретные источники и обосновать, что это не мои фантазии, а суровая реальность.

С помощью компьютерной системы СКАИ запустил поиск и сбор сообщений по запросу «refugees» (БЕЖЕНЦЫ). Искал в Твиттере только оригинальные сообщения. Нужно было, чтобы человек действительно сам написал твит, употребив это слово. Для чистоты расследования важен именно оригинал. Если брать еще и ретвиты, будут сотни тысяч сообщений, что только замутит картину.

Быстро собрал более 19 тысяч текстов в Твиттере . Стало интересно, названия каких европейских государств чаще всего упоминаются в сообщениях. Выбрал для анализа страны Австрию, Бельгию, Болгарию, Великобританию, Францию, Германию, Грецию, Венгрию, Италию, Румынию, Сербию, Словакию, Швецию. Ну, и Украину.

Оказалось, что Германия в одном контексте с беженцами упоминается в половине всех сообщений. Т.е. в два с половиной раза чаще, чем ее соседка Австрия, и почти в пять раз чаще, чем Венгрия, через которую транзитом едут десятки тысяч беженцев. Англия со скромными 6% – на четвертом месте. Об остальных странах и говорить не стоит.

Так что же такое происходит с Германией? Если ограничиться твитами, в которых упоминается лишь она, то подавляющая их часть – 93% – восхищение гостеприимством и гуманной политикой немцев в отношении беженцев.

• Germany Yes! Leftists spray a graffiti on a train sayin “Welcome, refugees” in Arabic

• Lovely people – video of Germans welcoming Syrian refugees to their community

• Respect! Football fans saying “Welcome Refugees” across stadiums in Germany.

• This Arabic Graffiti train is running in Dresden welcoming refugees: (ahlan wa sahlan – a warm welcome).

• ‘We love Germany!,’ cry relieved refugees at Munich railway station

• Thousands welcome refugees to Germany – Sky News Australia

• Wherever this German town is that welcomed a coach of Syrian refugees with welcome signs and flowers -thank you.

• Германия Да! Граффити на поезде “Добро пожаловать» беженцам на арабском языке.

• Прекрасные люди (видео) немцы приглашают сирийских беженцев в свои общины.

• Респект! Футбольные болельщики говорят “Добро пожаловать” беженцам в Германии.

• Тысячи приветствуют беженцев в Германии и т.д.

Я обратил внимание на необычайную популярность лозунга «Welcome, refugees», «Добро пожаловать, беженцы!» Решил повторить сбор информации, уже конкретно с этим приглашением. Собрал 5704 оригинальных, подчеркиваю, твита, содержавших словосочетание «Welcome, refugees». Опять же, исключив все ретвиты, которые многократно увеличили бы объем анализируемых данных, но не внесли ясности.

Первые три места: Германия – 76,8%, Австрия – 12,4%, а Англия всего лишь 4,6%.

– Впечатляет статистика!

– Вот и возникло у меня подозрение, что с Германией не все в порядке. Как любит шутить мой товарищ Михаил Дымшиц, даже если у вас паранойя, это еще не означает, что вас никто не преследует.

– Конечно, в Германии жизнь обеспеченная, высокие пособия для мигрантов, но есть и другие богатые страны в Европе. Та же Англия, Франция, Швеция, Норвегия…

– Но Твиттер-то приглашает в основном в Германию! Заинтриговало. Продолжаю расследование, не отходя от компьютера. Оцениваю, на каких аккаунтах публикуются сообщения с «Welcome, refugees» и упоминание Германии. Отобрав лишь те аккаунты, у которых указана региональная принадлежность, построил рейтинг. На следующей диаграмме представлены процентные соотношения восьми стран-лидеров, которые приглашают беженцев посетить гостеприимную Германию.

Процентные соотношения восьми стран-лидеров, которые приглашают беженцев посетить гостеприимную Германию

Как ни странно, но сама Германия с 6,4% оказалась всего лишь на третьем месте. Первые два места поделили между собой ее верные друзья – Англия с 19,2% и США с 17,0%.

Интересно, что при начальном исследовании проценты Англии и США были почти в два раза меньше чем сейчас.

Мораль в том, что сама Германия не особо и стремится к тому, чтобы ее заполонили орды несчастных беженцев. Но весь остальной мир во главе с США и Англией слезно уговаривает их воспользоваться традиционным немецким гостеприимством.

– Что же получается? Две англосаксонских страны-союзницы целенаправленно приглашают беженцев последние недели к…немцам! Удивительное открытие вы сделали, Владимир Иванович, поздравляю! Вот откуда торчат уши гуманитарной катастрофы с мигрантами в Европе.

– Благодаря анализу, для меня стало ясно, что нынешнее вторжение беженцев, названное уже великим переселением народов – целенаправленная кампания.

Копаем глубже!

– Кто дал команду? Обама? Кэмерон? Глава Госдепа Керри?

– Сами эти деятели светиться в Твиттере, разумеется, не будут. Но интересны исполнители, которые явно по чьей-то команде стали одновременно зазывать беженцев к немцам.

1) 30 августа в 10:25:11 в ленте аккаунта @LotteLeicht1 было размещено сообщение «Wonderful “#REFUGEES WELCOME”. Banners draped across football stadiums in #Germany this weekend. Via @markito0171 http://t.co/8Nhyi7Ujfy» (“Замечательно” #БЕЖЕНЦЫ, ДОБРО ПОЖАЛОВАТЬ”. Баннеры на футбольных стадионах в Германии в этот уик-энд.») Оно сразу набрало более 2000 ретвитов. Сейчас их гораздо больше.

Лотта Лейхт – дама не простая. Директор европейского бюро знаменитой правозащитной организации «Хью́ман райтс вотч» ( HumanRightsWatch, HRW – страж прав человека) со штаб-квартирой в США. Офис самой Лотты – в Брюсселе, столице Евросоюза. Но беженцев, как видим, зазывает не в Бельгию – в Германию.

Лотта Лейхт

2) 30 августа в 08:08:37 в ленте аккаунта @JfxM размещено сообщение «”REFUGEES WELCOME”. Banners draped across Germany’s football stadiums this weekend. (@markito0171) http://t.co/fJYq0xXrXe», (аналогичное посланию Лотты Лейхт), которое набрало более 1600 ретвитов.

Это Джек Мур, журналист из Англии. World Reporter @NewsweekEurope. Founded @WorldOutline. Formerly at The Times/King’s College. London, England.

3) 31 августа в 23:59:06 в ленте аккаунта @WashingtonPost было размещено сообщение «In Germany, tabloids welcome refugees. In Britain, they propose sending the army to keep them out. http://t.co/gKMdQX4UDt». (В Германии таблоиды приветствуют беженцев. В Великобритании предлагают отправить армию, чтобы не пустить их). Газета «Вашингтон Пост» известна во всем мире. Вашингтон, сами знаете, за океаном.

Таких сообщений, каждое из которых набирает сотни и тысячи ретвитов, в последние недели очень и очень много.

Боты из Техаса

– Дальнейший анализ показал, что отдельными энтузиастами дело не ограничивается, – продолжает рассказ Владимир Шалак. – На подмогу пришли целые отряды ботов. Есть различные методы, позволяющие определить, являются ли владельцами аккаунтов, с которых идут сообщения, живые люди или это компьютерные программы, управляемые извне. Так называемые боты.

– Ничего в Твиттере не спрячешь!

– Тем он и хорош.

Вот всего лишь несколько примеров.

1) 27 августа сорок ботов @changing_news, @changing_news1,…, @changing_news39 из США одновременно в 08:00:33 – рабочий день начался! – публикуют сообщение «A new welcome: Activists launch home placement service for refugees in Germany and Austria http://t.co/jA3MX1J6ak #News #Change #Help» (Добро пожаловать: Активисты запускают службу домашнего размещения беженцев в Германии и Австрии). Все сорок твитов ушли в одну секунду!

Принадлежит эта группа ботов ресурсу «Your News Will Never Be The Same» («Ваши новости никогда не будут теми же самыми!») Самое удивительное, вопреки своему названию через пять дней, 1 сентября, в 22:30:37, эти боты отправляют то же самое сообщение, изменив лишь строчные буквы начала слов на заглавные. Чтобы выглядело как новый твит: «A New Welcome: Activists Launch Home Placement Service For Refugees In Germany And Austria http://t.co/C2J4QiTvoY #News #Change #Help».

2) Еще одна группа, 50 ботов, которых объединяет то, что все они были созданы 14 февраля 2014 в промежутке времени с 06:02:00 до 06:24:00, публикуют 31 августа в 17:26:08 одно и то же сообщение «#hot Football Fans in Germany Unite with ‘Refugees Welcome’ Message http://t.co/aNfawL0Ogd #prebreak #best». (Футбольные фанаты Германии поддерживают лозунг ” Беженцы! Добро пожаловать”). Их местораcположение определить не удалось.

Две англосаксонских страны-союзницы целенаправленно приглашают беженцев последние недели к…немцам! Фото: REUTERS

– Хорошо замаскировались!

3) 95 ботов 1 сентября в 07:29 публикуют сообщение «German Soccer Fans Welcome Refugees Amid Ongoing Crisis: As Europe faces the challenge of a wave of migration… http://t.co/9F74YFGPyJ». (Немецкие футбольные фанаты: Добро пожаловать, Беженцы!»

Все эти боты родом из United States, Texas, Dallas. Принадлежат очень интересному ресурсу «Media for Social and Cultural Impact» – Медиа для социального и культурного влияния.

4) 29 августа в 23:02 другая группа из 80 ботов публикует одно и то же сообщение «Thousands Welcome Refugees to Germany at Dresden Rally: Thousands of people took to the streets of the German city of Dresden on Satu…». Определить региональную принадлежность этой группы ботов невозможно.

Примеры ботов опять же можно продолжать и продолжать. Самые любопытные читатели «Комсомолки» могут попробовать свои детективные способности в Твиттере.

Важно отметить, что каждый оригинальный твит о беженцах по экспоненте тут же обрастает большим количеством ретвитов. Как ядерная реакция. Тема-то топовая, как любезно подсказывает тот же Твиттер!

Есть иллюзия, что Твиттер безобиден. Ну, подумаешь, всего 140 символов, что можно тут сказать?! Это большое заблуждение. Твиттер – серьезное оружие воздействия на людей. Он массово использовался в «цветных революциях», в той же «арабской весне», чтобы поднимать народ, прежде всего молодежь, на свержение власти. И в Тунисе, и в Египте, Йемене, Ливии…

– Чтобы вывести народ на улицы, по конкретным адресам, 140 символов более чем достаточно.

– В Ливии, кстати, НАТО использовало Твиттер для координации боевых действий против Каддафи. Был создан ряд специальных аккаунтов, куда слали информацию. Едет неприметный человек на верблюде, видит несколько правительственных танков Каддафи. Тут же отправляет твит с геопривязкой с точностью до нескольких метров. И уезжает восвояси. А по танкам вскоре бьют ракеты НАТО.

На этот раз Твиттер используют как один из инструментов для массового вывода людей в другие страны. Устраивают с его помощью новое Великое переселение народов.

Тормозят немецкий локомотив

– Зачем устраивают великое «переселение», «вторжение»?

– Тут сложно дать определенный ответ. Могу только предположить.

С одной стороны, немцы, которые все еще мучаются комплексом вины за Вторую мировую войну. Желая искупить грехи родителей и дедов, создают воистину тепличные условия для несчастных из горячих точек Африки и Ближнего Востока. Чтобы очередной раз доказать мировому сообществу, мол, они – не нацисты.

– Да, глубоко вбили в них чувство вины!

– Беженцев не следует путать с мигрантами, так как это разные категории людей. На беженцев распространяются упрощенные формы регистрации, получения социальных пособий и жилья.

С другой стороны, социальные сети и СМИ используются для того, чтобы потоки беженцев направлять именно в Германию, которая и так уже стонет от этого бедствия и даже грозит приостановить действие Шенгенского соглашения.

Короче, пользуются немецким комплексом вины.

На фоне этого откровенной издевкой выглядят сообщения, что «US to admit 1,500 Syrian refugees by end of September» (США впустят 1500 сирийских беженцев к концу сентября) или «U.S. to Accept 5,000 to 8,000 Syrian Refugees Next Year» (США примут от 5000 до 8000 сирийских беженцев в следующем году). Ведь сегодня каждый день границу Германии пересекают несколько тысяч беженцев.

Вновь приехавшие заявляют о своих правах. Требуют предоставления комфортного жилья. Беженцы прекрасно существуют на выплачиваемые им пособия и не стремятся устроиться на работу, интегрироваться в немецкую культуру.

Растет преступность – изнасилования, кражи, убийства, грабежи, распространение наркотиков. Вместе с волной беженцев прибывают и боевики ИГИЛ…

Нет необходимости в сильно развитой фантазии, чтобы экстраполировать эту тенденцию в будущее.

С Германией, какой мы ее знали, можно попрощаться навсегда. Никто из тех, кто туда приехал и начал получать пособия, никогда уже не вернется в Ливию, Сирию, Ирак и далее по списку.

– Еще недавно говорили, что власти Германии примут до конца года 800 тысяч. Сейчас прогноз увеличили до миллиона! Только в этом году.

– Это неизбежно приведет и уже приводит к росту влияния правых партий. Растет число их сторонников, начинаются поджоги мест размещения беженцев, избиения. Так как беженцы – это в основном молодые люди, которые хорошо, гораздо лучше немецких аборигенов, владеют ножами и другим оружием, они будут сопротивляться. Уже сейчас они перекрывают дороги и заявляют о своих правах. Дальше – больше. Можно ожидать дестабилизации внутренней обстановки в Германии. Неизбежны конфликты на религиозной, национальной, культурной почве. Как не вспомнить пророческую книгу Елены Чудиновой «Мечеть Парижской богоматери».

Германию называют локомотивом ЕС, который сегодня переживает нелегкие времена. Разрушение Германии – это разрушение ЕС и всей Европы. Не в этом ли заключается цель гегемона из-за океана и его верного союзника – Англии, которая хоть и Европа, но на острове? В конце концов, ослабление Европы выгодно США, так как приведет к перетоку капиталов, позволит поддержать свою экономику и на некоторое время сохранить за собой мировое лидерство. Одновременно это будет и ударом по России, коль скоро авантюра с Украиной не удалась.

Можно лишь пожелать, чтобы прогнозы не сбылись, но уж больно все сходится в одну точку.

ИЗ ДОСЬЕ «КП».

Владимир Иванович Шалак, доктор философских наук. Ведущий научный сотрудник Института философии РАН. Создатель и руководитель проекта ВААЛ . На протяжении 20 лет участвует в проведении контент-аналитических исследований по различным проблемам.

КСТАТИ

23 сентября Владимир Шалак выступает на семинаре в Институте философии РАН с докладом “Социальные сети как инструмент проектирования миграционных процессов”. Начало в 17.00. Вход свободный. Адрес: ул. Волхонка, д.14.стр. 5. 2 этаж. М. «Кропоткинская».

ЕСТЬ МНЕНИЕ

Экономист Михаил Делягин о миграционном хаосе в Европе: Германия не опомнится, пока не выпьет свою чашу до дна

Известный общественный деятель отреагировал на статью “Комсомолки” на своей страничке в соцсети

Неделю назад мы опубликовали дневники нашей читательницы из Баварии о пугающем нашествии мигрантов. Этот материал стал самым читаемым за неделю на сайте kp.ru: около 340000 посетителей, более 3500 откликов. (подробности)

ЧИТАЙТЕ ТАКЖЕ

Письмо из Мюнхена Ульяне Скойбеде: «Я не вижу здесь ужасов из «Хроники гибели Германии»

Читатели прислали множество откликов на серию публикаций дневниковых записей «Хроника гибели Германии». Публикуем сегодня с незначительными сокращениями письмо нашей читательницы Яны Беккер. И ответ на него нашего обозревателя Ульяны Скойбеды (подробности)

нашли ошибку в тексте? выделите её и нажм

Kako izdelati past za sadne mušice – http://ambient.zurnal24.si/kako-izdelati-past-za-sadne-musice-clanek-256949

Se že veselite domačih jesenskih pridelkov? Da bo vaša košara s sadjem dlje sveža in prijetna na pogled, pripravite naravno past za sadne mušice.

ambient 21. 9. 2015, 09:29

Prizor: vaša skleda s sadjem izgleda še posebej zapeljivo, če seveda odštejete vojsko sadnih mušic, ki se pasejo na njej. Preden se vsemu skupaj odpoveste in skledo postavite v hladilnik, pokažite insektom, kdo v vaši hiši nosi hlače in izdelajte svojo (popolnoma naravno) past za mušice. Takole gre:

Potrebujete: majhen kozarec, jabolčni kis, detergent za pranje posode in plastično folijo.

Kako se lotiti: kozarec do četrtine napolnite s kisom. Dodajte kapljico detergenta, nato pa vse skupaj pokrijte s folijo, ki jo nekajkrat preluknjate.

Kako deluje: ti majhni škodljivci se ne bodo mogli upreti zapeljivemu vonju po jabolkih in bodo – misleč, da bodo na koncu našli najokusnejši zaklad – ušli pod folijo. Ko pa se bodo dotaknili mešanice, zanje ne bo več poti nazaj.

Kar pomeni: vaša skleda s sadjem lahko še naprej ostane na jedilni mizi. Zmaga!

FB – Aljaž Bibič shared Slovenija Zavaruj Meje’s fotografija to the group: Skupaj spremenimo Svet.

Slovenija Zavaruj Meje

Ljudje, hočete resnico in resnične novice?

Poglejte si spodnje povezave… to so posnetki katerih naši mediji NE KAŽEJO. Ker prirejajo zgodbe, lažejo!

V Berlinu policistka ustrelila islamista
http://www.bbc.com/news/world-europe-34284044

Azilanti s solzivcem in mačeto nad prodajalko v Nemčiji, policija streljala.
http://www.wochenendspiegel.de/asylbewerber-greifen-nettom…/

Nemški komisar za begunce odstopil
http://www.index.hr/…/najvisi-njemacki-duznosni…/842484.aspx

Musliman se spravlja na prodajalca v kiosku – Avstrija:
https://www.youtube.com/watch?t=4&v=f65CG00lwV4

Reče “Go to hell” in se smeji zraven
https://www.youtube.com/watch?t=30&v=yzNEJXw9_iQ

Migrantje nočejo zaprositi za azil na Danskem zato, ker ne dobijo dovolj socialne podpore.
http://www.express.co.uk/…/Migrants-Denmark-Finland-Sweden-…

Protesti Turkov v Frankfurtu
https://www.youtube.com/watch?v=kKxIaPdb9Mc

Aretirali terorista v begunskem centru v Nemčiji
http://newobserveronline.com/isis-terrorist-arrested-in-st…/

Na Norveškem našli terorista med begunci
http://newobserveronline.com/somali-refugee-in-norway-was-…/

Na Poljskem protimigrantski shod
https://www.youtube.com/watch?t=46&v=3YXvVGjXVMo

Na Češkem protimigrantski shod
https://www.youtube.com/watch?t=65&v=VwNkNIvCCeM

Protestni shod proti migrantom na Slovaškem
https://www.facebook.com/priznajem.HRVATsam/videos/882815005132931/

V Srbiji migranti poskusili vstopiti v kasarno
http://www.pravda.rs/…/grupa-migranata-pokusala-da-udje-u…/…

Afriški migrant posilil 7-letnico
http://www.sloboda.hr/njemacka-africki-imigrant-brutalno-s…/

Še en otrok pokaže kaj bodo počeli v Evropi
https://www.facebook.com/priznajem.HRVATsam/videos/883170878430677/

Nad nemško avtocesto napis: “Vaši otroci bodo molili Alahu, ali pa bodo umrli”
http://pamelageller.com/…/germany-highway-banner-your-child…

Seznam vseh islamskih napadov in pobojev v določenih obdobjih (seznam je na spodnji polovici strani)
http://www.thereligionofpeace.com/index.html#Attacks

V Nemčiji so začeli rekrutirati begunce
http://news.yahoo.com/islamists-germany-trying-recruit-youn…—

Blog na katerem so navodila kako vzpostaviti šeriat v Sloveniji
http://www.resnica-haq.com/…/115-kako-vzpostaviti-sarijo-se…

Madžari nosijo hrano in pijačo imigrantom, oni jo zavračajo in mečejo na želežniške tire
https://www.youtube.com/watch?v=3e6sIl5whsg

Oče utopljenega dečka je tihotapec ljudi
http://www.reporter.si/…/abdullah-kurdi-o%C4%8De-utop…/55218
http://www.reuters.com/…/us-europe-migrants-turkey-iraq-idU…
http://www.sloboda.hr/novinarski-lesinari-premjestali-su-d…/

V Franciji prostovoljci kuhajo in razdeljujejo hrano, muslimani jo zavračajo in mečejo na tla, afričani jih oropajo (hrano preprodajajo naprej)
https://www.youtube.com/watch?v=xbTSdUdQeLY

Protesti muslimanov v VB:
https://www.youtube.com/watch?v=SgKMI1wV0ps

Nasilje nad nemuslimani v VB:
https://www.youtube.com/watch?v=rP6U6Hhy_2M

Na Danskem muslimanski priseljenci hočejo Islamsko državo in protestirajo.
https://www.youtube.com/watch?t=195&v=Jv7I-mR07OY

Begunec pokaže kamermanu, da bo ostal brez glave
https://www.youtube.com/watch?v=7GEaaxtTQ_4

Takole je bilo na Grških otokih…v naših medijih tega nisem nikjer zasledil
http://www.liveleak.com/view?i=96d_1441380024
https://www.youtube.com/watch?v=RGiMJY8v0jA
https://www.facebook.com/851736504884615/videos/967120543346210/?pnref=story
https://youtu.be/C8X9oay_mo8

V Nemčiji ravnatelj prepove nošenje minikril zaradi muslimanov
http://www.slovenskenovice.si/…/sola-prepoveduje-minikrila-…

Islamska država zagrozi Balkanu, da bo prva tarča
http://www.siol.net/…/islamska_drzava_balkan_videoposnetek.…

Učenje otrok kako se uporablja orožje proti nevernikom
http://www.longwarjournal.org/…/…/turkistan_islamic_pa_2.php

Muslimani lahko pretepajo žene
https://www.facebook.com/video.php?v=10152835187942305
in otroke
https://www.facebook.com/video.php?v=10152835178562305&set=vb.645202304&type=3&permPage=1

Italija, dva imigranta sta napadla, oropala in ubila italijanska upokojenca.
http://catania.gds.it/…/coppia-ritrovata-morta-a-palagonia…/

Italija, trije imigranti so pretepli in skupinsko posilili vodjo centra za azilante
http://www.sloboda.hr/italija-trojica-maloljetnih-imigrana…/

Zavračanje paketov Rdečega križa samo zato, ker je na njem narisan križ in ni od Rdečega polmeseca
https://www.youtube.com/watch?v=M8xkYZNsKUY

Tako smetišče puščajo za sabo imigranti, seveda o lakoti in žeji ne duha ne sluha saj za sabo puščajo polne plastenke vode in neporabljene hrane (na posnetku od 3:30 naprej)
https://www.youtube.com/watch?v=W_3–oH7CIw

Na Madžarskem imigranti vpijejo “Allah akhbar – Alah je veliki”
https://www.youtube.com/watch?v=9Li7hRut_uI

Kaj imajo Madžari v državi, ker so spustili migrante v državo:
https://www.youtube.com/watch?v=Ax6Kd0KSryM&feature=youtu.be

ISIS uči že otroke kako se zakolje plišastega medvedka
https://www.youtube.com/watch?v=nyzsjXB_ntM&feature=youtu.be

When we arrived here, we realized that it is far from civilization, shops, hospitals and schools. We need somewhere to study and have a good life. We came to Sweden because it would be “Freedom Land”. We believe they have lied to us, says Mohammad.
http://www.svt.se/…/vi-trodde-vi-skulle-komma-till-frihetsl…

Muslim Immigrants Draining European Social Benefits
http://acdemocracy.org/muslim-immigrants-draining-european…/
Kot kaže bi elite rade spravile Eu na raven Somalije, ko bomo vsi delali za rest riža na dan.

80% OF TURKISH MUSLIM SETTLERS IN GERMANY LIVE OFF WELFARE
http://www.frontpagemag.com/po…niel-greenfield

AUSTRIJA: 20 “izbjeglica” krenulo u štrajk glađu jer ne dobivaju naknadu – od 2000 eura mjesečno!

Objava: 20.09.2015 | 12:48 Europa

Tzv. “izbjeglička kriza” ima mnogo naličja, a niti jedno zapravo nije “krizno”, već se svakoga dana na bezbroj primjera pokazuje ona kriminalno-pohlepna strana cijele priče, a koju većina još uvijek ignorira.

Naime, prije nekoliko dana u mjestu St. Kanzian u Austriji, 20 “tražitelja azila”, krenulo je u štrajk glađu jer su im dane dozvole za ostanak, kako predviđa zakon, a ne putovnice, ali i zato što ne dobivaju 2000 eura (!) džeparca svakog mjeseca. Još jedna od bizarnosti vezanih za ovaj slučaj je i ta, da skupina želi održati konferenciju za novinare. Razlog za to vide u tome da bi izlazak u medije osigurao da im se ispune zahtjevi.

„Cijela stvar pokazuje da pitanju izbjeglica morate pristupiti s različitih strana. Među žrtvama rata također su oni koji špekuliraju s činjenicom da mogu iskorištavati legitimno suosjećanje od domaćina, a za osobnu korist. Osim toga, mnogi imigranti se miješaju s onima koji doista traže azil,“ objasnio je Christian Ragger iz austrijske Slobodarske stranke (FPÖ).

Za nastali kaos, a poglavito za ovakve bizarnosti, zaslužni su prvenstveno etno-mazohisti iz njemačke vlade, predvođene Angelom Merkel, koji su zajedničkim snagama pozvali i obećali imigrantima iz Sirije, a vidjeli smo da danas svatko može biti “Sirijac”, bezuvjetni azil, besplatni smještaj, hranu, potrepštine…

Ilegalnim imigrantima “iz Sirije” ne može se zapravo ništa zamjeriti, niti ih zapravo itko može za išta okriviti. Oni koji doista jesu iz Sirije u Europu dolaze tek sada, iako je sukob počeo još 2011. Oni drugi pak, koriste priliku i čine mnogo veći dio “izbjeglica”.

Švedska i Njemačka stoga su na meti udara enormne invazije, a indirektno su metama udara i ostale zemlje na putu do tih zemalja. Krivci za čitav kaos su, kao i obično, oni u našim vlastitim redovima. Da li će i kada doći do promjene, teško je uopće reći.

Izvor: Sloboda.hr/Pandora/ots.at

PROVELA SAM DAN S ‘IZBJEGLICAMA’: Evo što vam moram reći, a da drugi prešućuju!

Ne, ti ljudi nisu teroristi (iako ih sigurno ima), ovi ljudi su logistički potpomognuti i poslani da urušavaju EUROPU, njezine zakone, njezin smisao!

Kao i svi drugi ljudi ovih dana se lomim između emocija koje iz mene plivaju u trenutku kada gledam tužne slike žena, djece, utopljenika koje mediji nazivaju izbjeglicama, i svega onoga što zapravo vidim od samog početka navodne ‘izbjegličke krize’ – ljudi dragi, ovdje nije riječ o izbjeglicama!

Upravo zbog toga, otišla sam u četvrtak ispred hotela Porin kako bi izbliza i bez medijske propagande pobliže istražila profil ljudi koji u ovom trenutku čine masovni kaos diljem Europe!

Čim smo stigli pred Porin čuli smo urlikanje, vrištanje, vikanje! Cijeli hotel izašao je na balkone, trgali su krevete, bacali smeće i uzvikivali ‘SLOBODA’. U tom trenutku stojeći pokraj okupljenih medija mislim si- ‘Pa što im rade unutra, jel’ ih tuku, muče? O čemu je riječ? Instinktivno već u sebi optužujem hrvatsku policiju za ‘nehumano’ ponašanje, jer ne vidim drugi razlog za ovakvu vrstu ‘divljaštva’ – i to u trenutku kada su svi dobili- krevet, vodu, hranu i prostor za higijenu!

Zaista, tada sam pomislila da su baš jadni!

Imigranti na balkonu hotela, s transparentima na kojima piše – HELP, UN, ANGLEA MERKEL, FREEDOM itd. obišli su svijet. I tako su Hrvati u jednom trenutku ispali nehumani i nečovječni u medijima, jer eto, oni viču da su zarobljeni!

No, kasnije u razgovoru s jednim ilegalnim imigrantom doznajem – TO JE ČISTA MANIPULACIJA! Oni su naučeni kako manipulirati medijima i kako slati poruke ‘jada i bijede’ u svijet! Oni točno znaju što medije ‘pali’ i to je zaista nevjerojatno!

A sad ću vam ispričati što sam zapravo vidjela!

Priča 1.

Nakon što sam posvjedočila kaosu na blakonima hotela Porin, i dok sam u sebi pucala od ljutnje na hrvatsku policiju za koju sam mislila da vrši teror nad ‘jadnim izbjeglicama’, oni su počeli u grupama izlaziti iz hotela Porin, potpuno slobodni.

Zaustavljam jednog imigranta (mladog) koji kao zna engleski i pitam ga – Zašto ste divljali prije nekoliko sati? Što su vam radili?- I kaže on meni: – Ništa, nismo se htjeli registrirati! Pitam ja – jesu vas tukli ili zlostavljali, kaže on: ‘Ne, jeli smo, pili, spavali, oni nam nisu dali da idemo prema Sloveniji dok se ne registriramo, a mi se ne želimo registrirati, zato smo vikali – SLOBODA – UPOMOĆ’.

‘Ne želimo se registrirati, zato zovemo pomoć’, rekli su nam imigranti!

Ja slušam i ne vjerujem što čujem! Ovaj ilegalni imigrant kao i ostatak njih nemaju papire, vize, isprave, putovnice. Oni nemaju ništa, i onda u zemlji koja ih je ugostila i bolje nego što je ugostila svoje ‘socijalne obitelji’ izvikuju ‘SLOBODA – UPOMOĆ’ i na taj način manipuliraju ljudskim osjećajima, to tvrdim jer su moje osjećaje izmanipulirali u jednom trenutku! Ostala sam u šoku! I nije mi bilo jasno što to njima nije jasno!

Priča 2.

Kako oni izlaze iz hotela Porin u grupama, smještaju se ispod jednog drveta u blizini, u hladu. Kolegica i ja odlučujemo im prići! Prilazimo im i primjećujemo da je u ovoj grupi jedna žena s nekoliko djece i 10 muškaraca. (Od 25- do 35 godina). Kako smo žene, muškarci već prilaze nama. Predstavljamo se kao novinarke, a tada se događa nešto ‘čudesno’. Muškarci zovu djecu oko sebe, i traže nas da ih slikamo. Jednog dječaka gurnili su prema kolegici kako bi se ona s njim slikala. Mi baš namjerno nismo željele slikati djecu, nije ok! Tada shvaćamo – oni su organizirani i pripremljeni za medije! Naravno, dolaze kamere hrvatskih i slovenskih medija i svi snimaju djecu, jer djeca su jako zanimljiva  kamerama, iako je posve jasno da su djeca ovdje iskorištena. No dobro. Idemo dalje.

Priča 3.

S obzirom da nas opet manipuliraju osjećajima gladne i žedne djece, naš kolega vadi 10 eura koje nudi jednoj djevojčici. Odmah je reagirala cijela grupa muškaraca glasno uzvikujući : No money, we have a lot of money! (Ne novac, mi imamo puno novca), i ne dozvoljavaju da dječici damo novac. Na to mi ilegalni imigrant prilazi i govori kako oni nisu gladni i žedni i ja sam posve zbunjena i pitam se – pa zar nisu oni izbjeglice? Zar nisu gladni i žedni? Na to nam imigrant iz Iraka vadi 500 eura i tvrdi kako oni nisu siromašni.

Pitam ih što im treba… voda, hrana, krevet, odnosno pitam ih što zapravo žele? A oni svi zajedno uzvikuju – Slovenija!

Pitam ih zašto ne ostanu u Hrvatskoj, oni uzvikuju Slovenija. Pitam ih kamo idete, oni uzvikuju Slovenija. Govorim im kako nemaju papire, no oni govore da oni idu, i da to nema veze! Zbunjena sam, jer sam već mislila pozvati ljude da ih ugoste u Zagrebu, a kad ono, oni to ne žele, oni idu, i kao da su programirani na cilj.

Priča 4.

Jedan ilegalni imigrant na pitanje kamo sada ide, govori mi- ‘Idem u Finsku’. Ja zbunjena objašnjavam mu da mu na papiru piše da mora na Zagrebački velesajam, jer nema papire, a on mi govori – ja idem u Finsku. Jedan drugi mi je rekao da ide Švedsku, a niti jedan niti drugi nemaju putovnice i jedino što imaju su ‘pare’ – brdo novca. E sad, s obzirom da sam uvijek htjela ići u Finsku, shvaćam pa im malo i zavidim. Kroz misli mi prolazi, kako bi i ja sada mogla obući feređu, i s tom grupom otići u Finsku. Naravno bez papira, radeći sve što oni rade, i tada shvaćam koji je to zapravo kaos i o čemu se zapravo radi!

‘Idem ja u Švedsku’, govori mi ilegalni migrant pokazujući dokument na kojemu piše da mora na Zagrebački velesajam

Ovi ljudi nisu gladni i žedni- to su sami rekli! Raspoređeni su po grupama! Svaka grupa broji na desetke ratno sposobnih muškaraca, a svaka grupa ima 1-2 žene koje imaju nekoliko djece! Svaka grupa ima svog vođu koji ima razrađen plan puta! Njih ne zanimaju okolnosti već kao da su čipirani, idu na cilj! Bila to Finska, Švedska, Njemačka, nije važno jer su oni uvjereni da oni granice mogu prijeći i tako doći do cilja. Što je najbolje od svega oni uspijevaju!

Također, moram vam reći kako te navodne izbjeglice jako dobro izgledaju. Super su obučeni, imaju super mobitele koje rado pokazuju, a ako neko od njih ni nema, grupa se brine da svi imaju sve! Iznenađujuće su dobro organizirani i ni jedna njihova rečenica kao ni postupak nije spontan! Oni  prelaze granicu po granicu (bez papira)  i tako pod svjetlima reflektora urušavaju čitav sustav.

Nakon cijelog dana s njima zaključujem! Ne, ti ljudi nisu teroristi (iako ih sigurno ima), ovi ljudi su logistički potpomognuti i poslani da urušavaju EUROPU iznuta, njezine zakone, njezin red i smisao! Oni ne bježe od rata, jer da bježe, ostali bi u Hrvatskoj sretni da su od rata pobjegli. Oni Hrvatsku (i ne samo Hrvatsku)  optužuju za ‘ropstvo’ jer ih želi popisati?!! A dala im je sve što im treba…

Oni su tu, po mom skromnom mišljenju,  da resetiraju i ponište sustav, i da to učine pred kamerama! Oni su poslani da čine kaos, (ne nužno teroristički napad, i anarhija je dovoljna) nakon čega će oni koji su ih poslali- uspostaviti red. I to vam je to!

Ako vas detaljnije zanima ovaj ‘izbjeglički’ fenomen čitajte još:

>>> ŠIRITE DALJE! HRVATSKA MASONSKA LOŽA ZAPOVIJEDILA UVOZ ‘IZBJEGLICA’- evo kako je 2007. član Trilaterale najavio pripajanje Bliskog istoka Europi!