Le toliko moramo počakati, da mine najhujša vročina, potem pa lahko začnemo in do jeseni bomo že imeli lepo število novih rastlin, ki jih bomo še pred mrazom posadili na gredice za bogato cvetenje v prihod­njem letu. Razmnoževanje večine trajnic je preprosto, bolj kot s semeni pa se odločamo za deljenje, ki je najpogostejši način, in potikanje vršičkov. Tako bomo lahko vzgojili točno določene sorte trajnic, s katerimi bomo zapolnili domače gredice ali jih delili s prijatelji.

Razmnoževanje s potaknjenci

Razmnoževanje s potaknjenci je preprost način pridobivanja novih rastlin, ki so genetsko popolnoma enake tistim, s katerih smo jemali poganjke. Tako lahko razmnožimo veliko vrtnih rastlin, predvsem pa tiste, pri katerih se deljenje in razmnoževanje s semenom ne obnese.

Čas rezanja potaknjencev

Režemo jih lahko čez vse vegetacijsko obdobje, razen v dolgotrajnejši suši in veliki vročini. Zgodnje jutranje ure, ko so si rastline čez noč opomogle in smo jih tudi dobro zalili, so najprimernejše, če ne gre drugače, pa lahko to naredimo tudi ob katerem koli času dneva. Jutranje vršičke lahko potikamo takoj v pripravljene posode, rezane že pred časom in shranjene pa najprej za nekaj časa postavimo v vodo, da si opomorejo.

Rezanje potaknjencev

Zelo pomembno je, da so rastline pred rezanjem potaknjencev dobro zalite, zalivamo pa jih, če dalj časa ni dežja, vsaj tri dni zapored. Potaknjence jemljemo z najlepših in lepo raslih rastlin. Izbiramo poganjke brez cvetnih popkov, dolge od pet do deset centimetrov. Poškodovani, tanki ali kako drugače na videz nezdravi poganjki niso primerni, zato jih izrežemo in zavržemo. Če ne potikamo takoj, narezane vršičke zavijemo v moker papir in shranimo v polivinilasti vrečki na hladnem.

Priprava potaknjencev

Najbolje je, če imamo narezane potak­njence vseskozi v vedru z vodo, da se, medtem ko jih pripravljamo na potikanje, ne izsušijo. Spodnji del očistimo listja, da ostane zelena samo zgornja polovica, pri rastlinah z velikimi listi pa za dve tretjini skrajšamo tudi zgornjo zeleno listno maso, da se zmanjša izguba vode. Pri tako priprav­ljenem potaknjencu tik pred potikanjem v rastni substrat (zemlja za potaknjence, vrtna zemlja …) naredimo z ostrim nožem še površinsko rano na eni ali obeh straneh dela, kjer smo odstranili listje in bo v zemlji. Tako povečamo površino delovanja tistih rastlinskih celic, ki bodo poskrbele za čimprejšnji razvoj koreninskega sistema. Potaknjence potaknemo v posodo z zemljo tako, da se ne dotikajo, in jih dobro zalijemo, lahko pa jih tudi zaščitimo s polivinilasto preluknjano vrečko, ki jo napnemo na oporo. Posode s potaknjenci postavimo na senčno mesto, najbolje v senco večjega drevja, in zanje redno skrbimo z zalivanjem in pršenjem, da se ne izsušijo. Na voljo so tudi hormonski praški za boljše ukoreninjenje, vendar se bo ob pravilnem postopku večina rastlin lepo prijela tudi brez tega.

Presajanje na gredice

Ko se potaknjenci ukoreninijo, jih previd­no ločimo, če so se jim korenine prepletle, in presadimo posamič v posode ali na stalno mesto na gredi. Ob ločevanju rastlin poskušamo obdržati na koreninah čim več rastnega substrata, da bo presajanje zanje čim manj stresno, lotimo pa se ga v oblačnem vremenu pred napovedanim deževjem. V toplem in navadno bolj vlažnem septembru bodo mlade rastline lepo napredovale in si še pred zimo izbojevale prostor ter nabrale dovolj energije za uspešno prezimovanje. Gnojenje je v tem obdobju razvoja nepotrebno in celo škodljivo, spomladi pred odganjanjem pa gnojimo kot ponavadi, z organskimi in drugimi gnojili.

Pribor za delo

Za razmnoževanje s potaknjenci ne potrebujemo drugega kot dober in oster nož, nekaj rastnega substrata za potaknjence, tega lahko kupimo v vrtnarskih trgovinah, in posode.

Razmnoževanje trajnic z deljenjem

Deljenje je najpogostejši način razmnoževanja trajnic, hkrati pa tako pomladimo že vidno utrujene in skromno cvetoče rastline.

Čas deljenja trajnic

Praviloma naj bi pozno poleti in zgodaj jeseni tako razmnoževali in pomlajevali spomladi in poleti cvetoče trajnice, jesenske cvetlice pa zgodaj spomladi. Torej lahko zdaj delimo vse tiste, ki so nehale cveteti. Denimo krvomočnice, kresničevje in druge, počakati pa moramo na ugodnejše rastne razmere, ki navadno nastopijo proti koncu avgusta in septembra. Letos posajenih rastlin ne delimo, na to moramo počakati do pomladi, lahko pa delimo vse starejše.

Priprave in deljenje trajnic

Presajanje in deljenje je za rastline stresno, zato jih na to postopoma pripravimo, tako da zrahljamo prst okrog njih in jih nekaj časa dobro zalivamo. Rastline, ki jih nameravamo deliti, dvignemo in razdelimo na več manjših z roko ali si pomagamo z vrtnim orodjem, kot so vile in lopata, pri nekaterih krvomočnicah pa preprosto izpulimo poganjke z nekaj koreninami ali jih razdelimo in posadimo.

Poznejša oskrba

Vsak del razdeljene rastline naj ima dovolj korenin in nekaj močnih poganjkov, posadimo pa jih v rahlo rastišče, ki ga zastiramo in vsakodnevno zalivamo, najbolje v jutranjih urah, in rosimo. Če po deljenju in presajanju nastopi daljše vroče in sušno obdobje, rastline s toplo in postano vodo zalivamo tudi čez dan, tla okrog njih pa zastiramo s sveže pokošeno travo.