Odkrito spregovorila o skrivnostih mladostnega videza
Tanja Ribič je ena izmed tistih žensk, katere podobo si v medijih videl že neštetokrat, a ti ob pogledu nanjo, ko jo vidiš v živo, zastane dih. Vprašanje se poraja kar samo po sebi: kako je lahko videti tako popolno? Svoje trike in skrivnosti za prečudovit videz je brez oklevanja delila tudi z nami.
Z igralko in pevko Tanjo Ribič, ki se nam je za vedno vtisnila v spomin z vlogami v televizijski seriji Teater paradižnik, Naša mala klinika, v filmu Kajmak in marmelada, v muziklu Čarovnice iz Eastwicka in še bi lahko naštevali, sva se srečali nekaj ur pred oddajo Znan obraz ima svoj glas, v kateri komentira nastope znanih Slovencev, ki se vsak teden preobrazijo v drugega zvezdnika. Ob srečanju takoj opazim njeno porcelanasto polt in vitko postavo, ki je običajni 45-letnici in materi dveh otrok ne bi pripisala. Čeprav priznava, da je njen zunanji videz posledica truda, pa je, kot pravi, osnova dobra volja. ”Osnova je, da se zaveš, da sam sebi delaš voljo. Težko si dobre volje, če nisi ljubljen in če ne ljubiš. Jaz imam to srečo, da sem ljubljena in da sem nahranjena z ljubeznijo, ki jo lahko nato vračam ljudem in živalim. To se mi zdi najpomembnejša stvar, ki pa jo najbolj zanemarjamo,” mi pojasni in doda: ”Sicer pa brez truda ni nič. Nočem biti sužnja svojega izgleda, a z leti sem dobila dovolj izkušenj, da vem, kako se lahko z malo časa hitro uredim.”
Kariera igralke je močno povezana z zunanjo podobo, zato pri trudu ohranjanja mladostnega videza ne gre za nečimrnost, pojasnjuje, ampak za preprosto dejstvo, da si čim dlje časa želiš imeti možnost odigrati čim več različnih vlog: ”Dobro je, da držiš pahljačo vlog čim bolj razprto. Zakaj bi sedaj zanemarila svoje telo in svoj obraz, ko največ znam.” Prav zato je pravi vir nasvetov za mladosten in popoln videz, ki jih je z veseljem delila z nami.
Stvar, ki jo najprej opazim na vas, je zagotovo čudovita polt. Kako negujete svojo kožo in skrbite za njen mladostni videz?
Moja prva faza je bila nekako ‘punkerska’, češ, jaz se ne bom ukvarjala s kozmetiko. Tako dolgo časa nisem uporabljala negovalne kozmetike. Ko sem opazila, da nisem nobena izjema pri nizanju let, sem preizkušala marsikaj, dokler nekoč nisem dobila testerja kreme Bioeffect in takoj po enem nanosu sem klicala gospo, ki mi ga je dala, saj mi je izjemno nahranila kožo. To je serum, ki vsebuje rastni faktor, ki spodbuja tvorbo kolagena in je čisto naravna in zadostuje že par kapljic.
Če pa me čaka kakšen pomembnejši projekt, pa se posvetujem z dr. Nino Suvorov. Ta mi svetuje in me osveži v Estetiki Medartis, kjer sem preizkusila tudi že diamantni piling imenovan Hydrafacial.
Kaj so še ključne stvari za dobro počutje in mladosten videz?
Prva stvar je, da ne smeš misliti, da si star. Torej temperament – da si razigran, da si radoveden. Potem pa seveda, da znaš opazovati svoje telo svoj organizem in mu delati dobro. Sama sem povrhu vsega razmeroma občutljiva. Primorana sem poslušati svoje telo. Če grem na primer spat po polnoči, imam drugi dan migreno. Sem čisto netipična igralka, takoj po predstavi šibam domov. Tudi zbujam se, glede na poklic, zgodaj. Zdaj sem se malo izpregla z gledališča in živim še bolj družinsko življenje. Tako sem po dolgih letih dela v gledališču zvečer doma in grem z Elo (njena druga hči, op. a.) v posteljo in ob njej zaspim. To je največja hrana za dušo in telo. Tako da ne ponočujem, nič nezdravega ne uživam. Poleg tega sem končno ugotovila, katera prehrana mi ustreza.
Kako ste prišli do ugotovitve, katera hrana je prava za vas?
Naredila sem intolerančni test in ugotovila, zakaj sem tako izčrpana. Najprej sem videla, da mi zelo škodujejo izdelki iz kravjega mleka, gluten in kvas in jih izločila z jedilnika. Kmalu sem imela več energije in boljšo odpornost. Posledično sem dobila tudi bolj izklesano telo in sem se pričela še lažje ukvarjat s športom.
S kakšno rekreacijo se ukvarjate?
Tek na grad, doma telovadim in tudi kakšna joga in meditacija. Ko pa je govora o koži, tu se najbolj pozna, kaj jemo, hormoni, stres, spanje …
Kakšno hrano jeste?
Zelo pestro. Doma so v glavnem vegetarijanci, jaz občasno jem meso, zavračam meso masovne živinoreje. Enkrat na teden jem meso živali, ki ni bila mučena, ki je nekaj imela od življenja. Ker se mi zdi masovna živinoreja pogubna za planet in človeka, do živali pa je nadvse krivična. Če se le da biološko pridelano hrano, ker imam tudi sama vrt, če pa to ni možno, pa ne kompliciram – lačna ne bom. Ljudje mislijo, kako grozne diete so to in kako se odrekam, ampak dokler se ena vrata ne zaprejo, ne boš odprl novih vrat in ti bodo ostala razna prostranstva neznana. Da odkriješ hrano, ki ti ustreza, včasih potrebuješ nekoliko več časa, a nato se streniraš. Najlažje je sendvič pojesti, ampak jaz si že zjutraj v mešalcu zmiksam sadje in zelenjavo in si nesem s seboj. Se da, samo navaditi se je treba. Če že naredim sendvič, ga naredim s kvalitetnim kruhom in avokadom, npr.
Problem je, ker okrog obrokov vsi preveč kompliciramo. Zakaj je potrebno toliko skuhanih prilog, prikuh … Enostavne jedi in obroki, ki se morajo seveda med seboj razlikovati imajo mnogo boljši izkoristek in manj bremenijo telo. Meni je na primer čisto okusno, ko si skuham repo, fižol zraven in polijem s kakovostnim olivnim oljem. Preprosto. Vse ostalo pa je posledica marketinga. Jemo tisto, kar nam pokažejo na televiziji. Tudi otrokom npr. prepogosto popuščamo, ko segajo po slaščicah, ki jih izzivajo pri blagajnah.
Stres je postal del našega vsakdana. Kako se soočate z njim?
Težko. Če si kreativec, ustvarjalec, to zagotovo pomeni, da si senzibilen. Zelo hitro zavibriram ob stresu, zato je premagovanje le-tega velik izziv. Ampak hvala bogu grem lahko vedno domov, kjer imam svojo ljubečo oazo in ta mi najbolj pomaga pri premagovanju stresa. In narava, obvezno!
Pomembno je tudi, da se ne hranimo s slabimi novicami. Izziv je biti informiran, a ne impregniran z bombastičnimi novicami medijev, med katerimi prevladujejo slabe.
Kako se soočate z novicami v medijih o vas in vaši družini? Se tudi z njimi z leti lažje spopadate?
Ja, to pa ja. To smo pa že Zalo naučili. Goran Bregovič je enkrat rekel: ”Nek se piše, makar i dobro.”