Kdo je ‘Muhammad Ali’ v svetu prehrane? Oves!

Žita so del naše vsakdanje prehrane – okusen in hranilen vir proteinov, vitaminov, mineralov, vlaknin, energije, so odlični pomočniki pri izgubi teže in pravi varuhi zdravja. Blagodejno delujejo na celo telo. Predstavljamo štiri žita, ki varujejo vaše srce.

Vključitev polnovrednih žit v dnevni jedilnik ne bo le obogatila vašo prehrano. Ker so žita polna vitaminov, mineralov, vlaknin in ogljikovih hidratov, imajo ljudje, ki jih uživajo, več energije in večjo potrebo po gibanju.

Več raznolikih žit v prehrani torej pomeni več gibanja in manj skladiščenja maščob, sladkorja, slabega holesterola v telesu in več zdravja.

Kvinoja

Kvinojo so v kulinariki uporabljali že starodavni Inki. Bila je spoštovana kot mati vseh vrst žit (kvinoja v kečuanskem jeziku pomeni ‘mati’), nekateri pa jo imenujejo tudi superživilo prihodnosti.

Vsebuje več beljakovin kot katerokoli drugo žito – v povprečju 16,2 odstotka, nekatere vrste pa tudi več kot 20 odstotkov. Za primerjavo: riž jih premore 7,5, proso 9,9 in pšenica 14 odstotkov.

Okus spominja na oreščke in vas hitro zasvoji, dobra lastnost kvinoje pa je tudi ta, da jo skuhamo hitreje od riža in jo lahko uporabljamo za pripravo pilavov oz. džuveča, rižot, solat, juh, celo sladic.

Če imate težave z migrenami, naj kvinoja postane sestavni del vaše prehrane, saj je bogata z vitaminom B2 in z magnezijem, ki vpliva na zmanjšanje pogostosti teh zelo neprijetnih glavobolov.

Poleg tega vsebuje vse esencialne aminokisline, kar jo uvršča med popolna proteinska živila ter je dober nadomestek za meso.

Preprečuje vnetne procese in visok krvni tlak, po mnenju pridelovalcev pa ohranja njihovo zdravje in jim daje energijo za delo.

Zbudite se s krepčilnim zajtrkom: Zmešajte skodelico kuhane kvinoje s pol skodelice mleka ter pol skodelice zmrznjenih borovnic in vse skupaj pogrejte v mikrovalovni pečici (eno minuto). Imeniten nadomestek za ovseno kašo, kajne?

Oves

Oves sodi v družino ‘zajtrkovalnih’ žit, ker je sladek. Oluščen se uporablja za rižote, tisti v ovoju pa je primeren za čaj, ki deluje zdravilno na sluznico in sečne poti.

Je bogat vir vlaknin, poleg tega pa vsebuje tudi mešanico obeh esencialnih tipov vlaknin (55 odstotkov topnih in 45 odstotkov netopnih). Med topnimi vlakninami najdemo betaglukan, polisaharid (veriga molekul glukoze), ki mu pripisujem največ zdravstvenih pohval.

Beta-glukani pripomorejo k uravnavanju ravni holesterola in občutno znižajo stopnjo tveganja za srčno-žilne bolezni in morebitno kap.

Vsebuje tudi avenantramid, polifenolni antioksidant, zaradi katerega ovsu pripadajo edinstveni blagodejni učinki tako proti vnetju kot v korist zdravju srca.

Privoščite si torej oves: najprej ga popražite, nato zalijte z vodo, pol ure kuhajte in ohlajenega po želji osladkajte z medom in limono. Kadar ne pripravljate ovsenega čaja ali mleka, temveč oves kuhate kot žito, ga kuhajte 20 minut v razmerju ena skodelica ovsa, štiri skodelice vode.

Ajda

Čeprav ajda ni žito, temveč spada med dresnovke, njene sorodnice pa so npr. rabarbara in kislica, jo kljub temu pogosto uvrščamo prav med žita. Nekoč običajna kmečka hrana je danes postala najbolj hranljivo in zdravo živilo.

Ne vsebuje glutena, je pa zato bogat vir beljakovin, ki so kakovostnejše od beljakovin pšenice in celo mesa, po aminokislinski sestavi pa jih prekašajo samo beljakovine kokošjega jajca. Bogata je tudi s kalcijem, železom, z vitamini, jodom in cinkom.

Ajda je znana kot zimsko žito in je glavna sestavina japonskih soba rezancev ter ruske in slovenske ajdove kaše. Priporoča se za prehrano umskih delavcev, v Rusiji ji zato pravijo študentska hrana. Uporabljamo jo v juhah, golažu in kot dodatek mesnim jedem. Za tiste, ki ne jedo mesa, bo ajdova kaša z gobami prava poslastica.

Ajda deluje zdravilno proti visokemu krvnemu tlaku, sladkorni bolezni in revmatizmu.

Kuhamo jo 20 minut. Na skodelico ajde damo dve skodelici vode.

Proso

Proso je v Evropi prisotno šele krajši čas. Ker deluje blagodejno na želodec, vranico in trebušno slinavko, ga priporočajo tistim, ki uživajo antibiotike, saj naj bi pomagal obnavljati črevesno floro. Je tudi pravi balzam za druge črevesne bolezni.

Od mineralov vsebuje večje količine fosforja, magnezija in železa ter silicija, ki jih v drugih žitih ni. Zaradi velikih količin vitamina E, provitamina A, vitamina B in niacina proso ugodno vpliva na lepšo polt, krepi lase in nohte.

Vsebuje tudi precej beljakovin, od tega kar osem esencialnih aminokislin, kar je zelo zanimivo tudi za vegetarijance oziroma vegane.

Ker proso po zaužitju v telesu deluje alkalno, to med drugim ugodno vpliva tudi na vsebnost kalcija v tkivu. Vsebnost vitamina B in holina pa zavira kopičenje holesterola in tvorbo žolčnih kamnov ter bolezni ožilja.

Privoščite si proso: če ga uživate kot samostojno jed, ga pred kuhanjem dve do tri minute pražite na ponvi. Majhna prosena zrna so lahko bela, siva, rumena ali rdeča. Eno skodelico prosa zalijte z dvema in pol skodelice vode in kuhajte od 25 do 30 minut.

Nasvet

Da bi žito obvarovali pred molji in drugimi nepovabljenimi vsiljivci, dajte v posode, v katerih ga shranjujete, lovorov list ali čili.

Žita se ne bodo navzela njunega vonja ali okusa, ker jih pred kuhanjem ponavadi izperemo, potem pa še precej časa kuhamo.

Da je fizični trening koristen za srce, ve že skorajda vsak. Le malokdo pa ve, da obisk telovadnice te koristi še poudari. Z razumevanjem pomembnih malenkosti se bo vaš pogled na vaje za vedno spremenil. Spremenile se bodo tudi vaše navade, zaradi česar boste živeli zdravo, srečno in dlje.

Pred petimi leti je Jim Thornton postavil cel kup osebnih športnih rekordov, njegovo zmagoslavje pa je kmalu pokvaril obisk pri zdravniku. Prvi testi so namreč pokazali anemijo, kar pomeni, da je količina rdečih krvničk in hemoglobina premajhna za normalno preskrbo mišic s kisikom. Anemija je dokaj pogosta zlasti pri ženskah, ko imajo mesečno perilo, pri moškem srednjih let, ki ne pije, nima raka, levkemije ali kakšne druge krvne bolezni, pa je zelo redek pojav.

“Medtem ko sem razmišljal o svoji skrivnostni krvni pomanjkljivosti, me je zdravnik presenetil še z dejstvom, da imam previ­­­soko raven slabega holesterola, ” je povedal Jim. A hudega še ni bilo konec. Tretji izvid, elektrokardiogram, je namreč pokazal srčno blokado prve stopnje. Če primerjamo človeško srce z dobro uigranim orkestrom, je bilo Jimovo srce podobno činelam, ki za­ostajajo za pol takta.

Če povzamemo vse tri zdravniške izvide, pridemo do ugotovitve: Jimovo življenje bo tako kratko, kot so bile kratke sanje o dolgem atletskem življenju.

“Je bila vse to laž? So bila desetletja plavanja, tenisa, krožnih treningov in podobnih aktivnosti zaman? Je bilo moje športno življenje pravzaprav tisto, ki me je približalo smrti, namesto da bi me od nje oddaljilo? ” se je spraševal Jim. Pa poglejmo, kaj se je v njegovem telesu pravzaprav dogajalo.

Poenostavljeno gledano, je sistem, na katerega merimo med treningom, sestav­ljen iz treh osnovnih delov: črpalke, cevi in mišičastih motorjev. Ti glede na delo, ki ga opravljajo, uporabljajo različne vrste goriv. Redna telovadba usklajuje delovanje srčno-žilnega sistema na vseh treh področjih.

Začnimo s srcem, ki je telesna črpalka z močnim levim prekatom, na katerega trening najbolj vpliva. Mnogo ljudi je prepričanih, da samo aerobne oziroma kardiovaje pozitivno vplivajo na srce, vendar pa so raziskave v zadnjih 20 letih dokazale, da ima tudi tre­­­­­ning z utežmi pozitiven vpliv na več področjih.

Malo zgodovine: leta 1985 so kanadski razis­kovalci ugotovili, da se je trenirajočim med potis­kom z nogami krvni pritisk povečal za tri- do štirikrat. Ta podatek je znanstvenike zelo šokiral, saj so mis­lili, da bo zvišan pritisk pobil vadeče.

Izkazalo se je, da se krvni pritisk poveča zaradi boljše prekrvitve, ki je potrebna, ko se telo trudi stabilizirati hrbtenico. Zara­­­di tega se čez čas stene levega prekata odebelijo – podobno odebelitev srčnih sten pa imajo bol­­­­­niki, ki trpijo za zvišanim krvnim pritiskom. To stanje je znano tudi kot razširitev (hipertrofija) levega prekata, ki lahko vodi k odpovedi srca, zato so kardiologi odsvetovali dvigovanje uteži, saj so menili, da to pripelje do patološkega povečanja srca, znanega tudi pod imenom atletsko srce.

Danes vemo, da je atletsko srce zdrava prilagoditev na preobremenjenost, ki je posledica težkih treningov. Močno srce ima velik vpliv na celotno telo, ki zaradi boljše prekrvitve deluje bolje.

Pri vzdržljivostnem treningu naraste tudi krvni pritisk, zlasti če je napor velik. Kadar kolesarji tekmujejo po hriboviti progi, ni nič nenavadnega, če se njihov krvni pritisk za enkrat poveča.

Vseeno pa tisto, kar Lancea Armstronga ločuje od preostalih smrtnikov, ni njegova toleranca do zvišanega krvnega pritiska, ampak količina prečrpane krvi. Telo vrhunskih vzdržljivostnih atletov je sposobno prečrpati ogromne količine krvi – z vsakim utripom vsaj dvakrat toliko, kot jo prečrpa srce povprečnega sedečega moškega. Zato tudi ne preseneča, da je srce dolgoprogašev drugače prilagojeno kot srce težkoatletov, saj se jim poveča prostornina levega prekata. Francoski znanstveniki so ugotovili, da drži srce povprečnega tekmovalca na tekmi Tour de France za 20 do 40 odstotkov več krvi kot srce povprečnega človeka. Ta čezmerna črpalka je sposobna prečrpati bistveno več kisika in hranilnih snovi v mišice, ki so potrebne za dobro vzdržljivost – na primer vlakna tipa 1 oziroma aerobna mišična vlakna, ki za izgorevanje potrebujejo kisik.

Večja črpalka potrebuje tudi več tekočine, zato ni nenavad­no, da imajo vrhunski športniki več krvi. Normalen moški ima štiri litre krvi, športniki pa kar šest litrov ali več. Končni seštevek teh in podobnih sprememb je dramatično povečanje maksimalne porabe kisika (VO2max).

Po drugi strani so rezultati dvigovalcev uteži manj odvisni od kisika. Šport, kot je ‘powerlifting’, zahteva kratek, a zelo intenziven napor. Tu pridejo v ospredje anaerobne mišice tipa 2, ki za izgorevanje svojega goriva ne potrebujejo kisika. Ravno zato trening, ki vsebuje dvigovanje težkih uteži z malo ponovitvami in veliko počitka med serijami, ne vpliva na povečanje VO2max.

Vendar pa tudi tu obstaja izjema: krožni trening hitrega tempa, pri katerem je število ponovitev večje, počitka med serijami pa malo ali nič. V dokaj kratkem obdobju (8? 20 tednov) je krožni trening vplival na porast VO2max za štiri do osem odstotkov. Tradicionalni aerobni trening je v enakem obdobju povečal VO2max za 15 do 20 odstotkov.

To pa ne pomeni, da bi morali vzdržljivostni športniki dvigovanje uteži jemati kot nekaj nepotrebnega. Raziskave so namreč pokazale, da so tekači, ki so v trening vključili tudi dvigovanje uteži, skrajšali čas, ki so ga potrebovali, da so pretekli pet in deset ki­­­lometrov, čeprav se jim VO2max ni bistveno povečal. Teorija o tem, zakaj trening z utežmi vpliva na tekalni čas, pravi, da večja moč izboljša ekonomiko teka, metabolizem in lak­­­tatično raven (točko, ko začutite pekočo bolečino v mišicah).

Kardiolog dr. Paul D. Thompson pravi, da treninga moči in vzdržljivosti preveč lo­ču­je­­­mo: “Kadar vadite za močnejše mišice, hkrati izboljšujete tudi njihovo vzdržljivost. Po drugi strani pa pri kardiotreningu mišico tudi okrepimo. To je proces, kjer se oba ekstremna načina treniranja prekrivata in vplivata drug na drugega. ” Oboje pa je po njegovem mnenju koristno za zdravje in atletski nastop.

Z rednim treningom se zmanjšuje število srčnih utripov na minuto. Preprosteje povedano, vagusni živec, ki določa srčni tempo, v času mirovanja upočasni bitje srca in ga tako razbremeni.

Tudi krvni pritisk je v času mirovanja zni­­­žan – pri aerobnih atletih za devet do deset točk, pri dvigovalcih uteži pa za štiri točke.

Namen vsega tega je, da težki trening poteka tri do štiri ure na teden, preostalih 165 ur pa srce počiva – tako telo prepreči izrabo in poškodbe kardiovaskularnega sistema.

Poleg tega, da telesna vadba neposredno vpliva na srce, tudi pomlajuje žile, ki zaradi dušikove kisline postanejo upogljivejše in bolj elastične. Dušikova kislina je kemikalija, na katero vplivajo zdravila, kot je vi­­­agra. Kalifornijski raziskovalci so v povezavi s tem ugotovili, da so moški srednjih let, ki so veliko sedeli, doživeli ogromen skok svojega libida, ko so začeli dela­­­ti aerobne vaje. Poleg tega, da so se v svojem telesu počutili bolje, je imela od prenovljene­­­ga ožilja veliko korist tudi njihova erekcija.

Veliko različnih sprememb se še pojavlja pri kardiotreningu. Vzdržljivostni trening povečuje tudi število in gostoto kapilar, ki oskrbujejo mišice s krvjo, ter pospešuje nastanek velikih krvnih žil, čemur pravimo angiogeneza.

Pri laboratorijskih živalih se je z angioge­­nezo povečala cirkulacija v srčnih arterijah, kar je neke vrste zagotovilo, da bo kljub zamašitvi glavnega cevovoda srce prekrv­lje­no. Ali ta proces velja tudi za ljudi, še ni znano, so pa nemški znanstveniki ugotovili, da se je pri srčnih bolnikih, ki so kolesarili 30 minut na dan, po štirih mesecih povečalo število žil v mišicah.

Delovanje: kolesarjenje je pospešilo nastajanje matičnih celic, ki so potem krožile po telesu in krepile tkivo. Do zdaj še niso iznašli učinkovitega zdravila, ki bi pospeševalo nastanek matičnih celic. Strokovnjaki zato sklepajo, da je fizični trening edini način, s katerim si lahko bolniki popravijo poškodovano srce.

Še bolje je, če začnete trenirati pred morebitnimi poškodbami ali boleznimi srca in ožilja. Številne raziskave so dokazale, da zmerni redni trening normalizira raven krvnih maščob, zniža raven trigliceridov in slabega (LDL) ter pospeši nastanek dobrega (HDL) holesterola.

Tudi če se raven krvnih maščob ne spremeni vidneje, vse več znanstvenikov verjame, da fizična aktivnost ščiti pred vedno slabšimi prehranskimi navadami. Ena od razlag je, da lahko trenirano telo zaradi vpliva na inzulin bolje pokuri prazno hrano. Ker mišice porabijo krvni sladkor za energijo, se s tem zmanjša verjetnost za diabetes.

Trening z utežmi povečuje odstotek čiste mišične mase, ki je veliko bolj metabolična od telesnih maščob. Prav tako povečuje prostor, v katerega lahko mišice shranijo sladkor, kar pomeni, da se ta sladkor ne bo pretvoril v maščobo. Aerobni trening pa po drugi stra­­­­­­­ni povečuje raven oksidativnih encimov v mišičnih celicah, kar vas dobesed­no spremeni v učinkovito peč, ki topi maščobe. Oba načina treniranja poveču­­­­jeta intra­­­­­­­­­celularne elektrarne, imeno­­­vane mitohondrij. Končni re­­zultat je, da med treningom pokurite veliko več ka­­­lorij, kot bi jih med sedenjem.

Vsa ta dejstva so nas pripeljala do najpomembnejše dolgoročne koristi telesne vadbe: upočasnjevanje staranja. Če ste stari okoli 20 let, potem verjetno niste zaskrbljeni glede svojega videza. Vendar pa boste, verjemi­­­­te nam, tudi vi nekoč moški srednjih let in takrat vam ne bo žal vsega truda, ki ste ga v mladih letih vložili v svoje telo.

Pa poglejmo, kaj se zgodi z mišicami pretežno sedečega moškega: med 30. in 50. letom se mu mišična masa zmanjša za deset odstotkov, nato pa vsako leto še za odstotek. Dobra novica: prav lahko se zgodi, da je 70-letnik, ki redno trenira, močnejši od 30-letnika, ki redno poležava.

Tudi zanemarjen srčno-žilni sistem se bo slabo obnesel. Aerobne sposobnosti netrenirajočih ljudi se po 25. letu zmanjšujejo za en odstotek na leto, tistim, ki so dokaj aktivni, za polovico manj, tistim, ki redno trenirajo, pa še za polovico manj.

Raziskave so si pri tem zelo podobne: red­ni, vztrajni in težki treningi vzpodbujajo kardiovaskularne in mišične prilagodit­ve, ki vas naredijo boljše, močnejše in bolj vzdrž­­ljive. Ne bodo vas naredile nesmrtne, boste pa na dobri poti k temu.

Znanstveniki so dolgo časa poskušali izmeriti, kaj pri telovadbi je tisto, kar izboljša naše zdravje. Med številnimi biološ­kimi koristmi je osnovna tema ta: ko smo v dobri kondiciji, postanemo bolj robustni in žilavi, kar pomeni, da se lažje upiramo fizičnim in psihičnim stresom.

Ena od praktičnih posledic treninga je bila objavljena v reviji New England Journal of Medicine in pravi, da imajo moški s kondicijo veliko manjšo verjetnost srčne kapi med napornim delom. Ravno obratno velja za moške brez kondicije, za katere je 100-krat verjetneje, da bodo umrli med kidanjem snega, tekom za avtobusom ali kakšno drugo nenadno intenzivno dejavnostjo.

Tudi dve daljši študiji harvardske univerze sta ugotovili, da vas redna vadba ščiti pred nenavadno smrtjo. Več ko boste hodili, tekli ali kako drugače vadili, manj verjetno je, da boste doživeli nenadno smrt. In res imajo tisti, ki s treningom pokurijo približ­no 1. 500 kalorij na teden (to je enako preho­­­­­jenim petim kilometrom trikrat na teden), za četrtino manjšo verjetnost nenadne smrti. Bolj ko je trening naporen, bolj se ta verjetnost manjša. Ključ je seveda v treningu, ki se ga ne boste držali nekaj mesecev, ampak nekaj desetletij.

“Ne poznamo nobenega zdravila ali čarobne hrane, ki bi nam pomagala postati bolj trdoživi ali močnejši, ” pravi dr. Moore, dvakratni udeleženec preizkusnega olimpijskega maratona. “Če želite postati žilavi, vam lahko pomaga le fizični trening. ”

Za konec poglejmo še, kako se je končala Jimova zgodba. Še vedno je uradno anemičen in ima okvarjeno srce. Vendar pa se zaradi tega ne razburja, saj ve, da je njegova anemija začasna posledica intenzivnega aerobnega treninga in z njegovo krvjo pravzaprav ni nič narobe. Tudi njegovemu srcu nič ne manjka – utrip ima manjši zaradi red­nih kardiotreningov. Zdravniki so mu tudi razložili, da se EKG-naprava pri nizkem številu utripov rada zmoti in zazna zastoje srca. Raven slabega holesterola v krvi je sicer res nekoliko previsoka, vendar pa se je s telesno vadbo izognil vsem resnejšim boleznim srca in ožilja. Možakar je torej, zahvaljujoč telovadbi, zdrav kot dren. ?

Športnikovo srce

Z združeno močjo kardiovaj in treninga z utežmi pripravite srce na dolgo življenjsko dobo.

Vagusni živec

Ta živec pove srcu, kdaj mora utripniti. Če redno trenirate, mu sporoč, naj v času mirovanja utripa počasneje, in ga tako razbremeni.

Matične celice

Redni kardiotrening spodbuja kosti k proizvajanju dodat­nih matičnih celic, ki pomagajo pri tvorbi novih krvnih žil.

Kapilare

Te tanke žilice dovajajo kisik in hranila v vaše mišice. Vzdržljivostni trening lahko poveča njihovo število in gostoto.

Levi prekat

To je srčeva glavna črpalka. Trening z utežmi povzroči odebelitev njegove stene, zaradi česar lahko srce siloviteje črpa kri. Aerobni trening poveča njegovo prostornino, tako da mišice s kisikom in hranili prekrvi večja količina krvi.

Mitohondrij

Znan je kot elektrarna vaših mišičnih celic. Z aerobnim treningom se povečata njegova velikost in gostota, kar omogoča boljšo pretvorbo vdihanega kisika v energijo.

Kako vztrajati pri treningu

Kadar govorimo o fitnesu, je pomembno samo eno: dosled­nost. In čeprav je to ključ do uspeha, le malo ljudi pri tem vztraja dlje časa. Zakaj? Ker živimo hit­­ro življenje, zaradi česar prav z lahkoto pozabimo na fizično aktivnost. S temi tremi koraki bo telovadba pristala na začetku vašega pred­­­nostnega seznama.

Na začetku tedna načrtujte dan in uro za vsak trening. To vas bo prisililo k načrtovanju srečanj, sestankov ipd. ob drugih urah. Poskusite to delati pet tednov: britanski raziskovalci so namreč ugotovili, da po petih ted­­nih načrtovanje postane navada.

Vsak trening naj traja deset minut. Tako tudi dolg in naporen dan ne bo izgovor za poležavanje. Smisel vsega tega pa ni v kratkih treningih, ampak v uvajanju vzorca. Z rezerviranjem časa za trening bo ta postal del vaše vsakodnevne rutine, podobno kot brit­­­­­je ali kuhanje večerje.

Zapisujte si svoje vsakodnevno počutje in delovanje. Tako lahko na primer s točkami od ena do deset ocenite svoje razpoloženje, energijsko raven in delovno produktivnost. Prav tako sledite svojemu zdravju, pritisku, holesterolu in trigliceridom. Vse to vas bo motiviralo, ko boste čez čas ugotovili, da se zaradi treninga vaše počutje in zdravje izboljšujeta.

Peter Kapele

Znanstveniki ponovno potrjujejo škodljive učinke prekomernega sedenja.

V študiji, objavljeni v reviji Mayo Clinic Proceedings, na srečo ugotavljajo, da ni treba storiti veliko, da izničimo negativne učinke sedenja.

Glede na to, da ima telesna vadba veliko več pozitivnih učinkov na srce, kot ima sedenje negativnih, je ura vadbe dovolj, da izničimo negativne učinke 6- do 7-urnega sedenja – tako poudarja dr. Jarett Berry iz UT Southwestern Medical Centra.

Med študijo, v kateri je sodelovalo 2.223 udeležencev, starih od 12 do 49 let, so znanstveniki ugotovili, da ne glede na to, koliko je posameznik aktiven, sedenje povzroča slabšo vitalnost srca.

Zaključek je torej sledeč: za tiste, ki si želite postati bolj vitalni, ni toliko pomembno, koliko časa boste namenili vadbi, temveč koliko časa boste odrekli sedenju.

Glasba prebudi občutke in nas dobesedno dvigne na noge. Odpravi stres, združuje ljudi … Odkar je na svetu človek, je tudi glasba. Brez nje si danes skoraj ne moremo predstavljati življenja. Spremlja nas na vsakem koraku in blagodejno vpliva na naše čute, čeprav se tega marsikdaj niti ne zavedamo.

Glasba in razpoloženje

Glasba je nekaj, brez česar si ne moremo predstavljati življenja. Že Pitagora je pred 2.500 leti svoje učence učil, kaj pomeni glasba za dušo in da z njo lahko zacelimo marsikatero rano.  V iskanju harmonije v svetu so se pitagorejci obrnili tudi h glasbi. Pitagora naj bi pri opazovanju kovača opazil, da pri udarcu ob različna nakovala nastajajo različni toni. Glasba vpliva na razpoloženje in vibracije, ki jih nemalokrat sploh ne čutimo, telesu pa naredijo
veliko dobrega.

Glasba in medicina

Seveda z glasbo ne moremo pozdraviti bolezni, lahko pa pozitivno vpliva na počutje, zato jo terapevti pogosto uporabljajo. Tudi pri pacientih, ki se zdravijo po kapi, je glasba zelo dobrodošla. Berlinski muzikolog dr. Christoph Rueger ima pravo glasbeno ‘lekarno’. Proti depresiji naj bi pomagal muzikal Fantom iz Opere, pri motnjah spanca Beethovnova sonata Moonlight, pri premagovanju strahu opera Bele Bartoka Herzog Blaubarts Burg, ko smo obupani pa Klavirski koncert v d-molu KV 466 Amadeusa Mozarta.

Glasba in masaža

V Indiji so že pred pet tisoč leti masaže spremljali z določenimi zvoki, ki so nastajali pri udarjanju ob različne kovinske predmete. Zraven so peli. Ugotovili so namreč, da vibracije, ki nastajajo ob zvokih, dobrodejno delujejo na telo. Zvočna masaža s himalajskimi pojočimi posodami tudi temelji na starodavnih modrostih izpred pet tisoč let. Bogat spekter nadtonov, ki jih tvorijo posode ob igranju, harmonizira levo in desno možgansko polovico, odplavlja napetosti in stare zapise travm.

LJUBLJANA – Predsednik SMC in mandatar Miro Cerar ter poslanec SMC Ivan Prelog sta Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) danes posredovala izpolnjena obrazca za prijavo premoženjskega stanja, so sporočili iz stranke. Na spletni strani SMC so oba obrazca tudi javno objavili, najdete pa ju lahko tudi v priponkah spodaj.

Najverjetneje ju čaka zgolj opomin

Funkcionarji, ki so funkcijo nastopili z letošnjimi državnozborskimi volitvami, so KPK morali do 1. septembra oddati poročilo o svojem premoženjskem stanju. V zakonsko določenem roku te obveznosti nista izpolnila le Prelog in Cerar, ki je bil pred izvolitvijo za mandatarja na volitvah izvoljen za poslanca.

KPK je oba obvestil, da podatkov nista oddala, podatke pa sta morala posredovati najpozneje v 30 dneh od prejema obvestila. Ker sta torej svojo obveznost izpolnila, bo to olajševalna okoliščina in jima bo najverjetneje izrečen zgolj opomin, sicer pa bi ju čakalo od 400 do 1200 evrov globe, je v sredo pojasnil predsednik KPK Boris Štefanec.

Oba obžalujeta

Cerar in Prelog sta sicer že v sredo izrazila obžalovanje, da komisiji nista v roku predložila uradnega obrazca o premoženjskem stanju, hkrati pa napovedala, da bosta to storila najpozneje do danes.