Oves – zajtrk prvakov

Kdo je ‘Muhammad Ali’ v svetu prehrane? Oves!

Naj razložim:

veliki boksar vsem verjetno ni najbolj simpatičen, nekateri boste trdili, da niti ne gre za najboljšega vseh časov, vendar nikomur ne dopustim zanikati, da gre za pravega šampiona!

Primerjavo je lahko prenesti na pri nas tako popularne ovsene kosmiče: marsikdo opiše njihov okus kot žagovina, ‘sovražniki’ ogljikovih hidratov in žit/glutena se ob njih zmrdujejo, prav nihče pa ne more oporekati, da so ovseni kosmiči med najbolj splošno priznano zdravo hrano na svetu. Takoj ob brokoliju. Če obema dodate še nekaj ekoloških jajčk, boste razkrili osnovo dobrega jedilnika tako fitnes populacije, kot kateregakoli predanega športnika, ko smo že pri tem.

Kaj je torej tako hipnotičnega na teh kosmičih, da ob njih takoj pomislimo na zdravje nekako tako, kot ob imenu Denzel pomislimo na dober film?

Začnimo z vlakninami.

Tu je oves enostavno težkokategornik, povrh pa vsebuje prijetno mešanico obeh esencialnih tipov vlaknin (55 odstotkov topnih in 45 odstotkov netopnih). Med topnimi vlakninami najdemo beta-glukan – polisaharid (veriga molekul glukoze) – ki si za svoj učinek res zasluži pohvalo.

Oves je trener naše odpornosti

Beta-glukani pripomorejo k uravnavanju ravni holesterola in občutno znižajo stopnjo tveganja za srčno-žilne bolezni in morebitno kap. Na obrambne mehanizme našega telesa jim uspe vplivati skozi aktivacijo določenih belih krvničk (makrofagov), kateri kot mali lačni Pac-Meni požirajo tuje vsiljivce (glivice in bakterije).

Po študijah sodeč pozitiven vpliv beta-glukanov na odpornost ni več vprašanje. V ospredje se po novem postavlja njihov morebiten vpliv na preprečevanje raznih oblik raka. Pred kratkim zaključena raziskava, objavljena v ameriškem zborniku za hematologijo in onkologijo sicer ni sklenila dokončnih ugotovitev o tovrstnih učinkih prečiščenih beta glukanov, je pa pokazala mnoge zdravstvene koristi naravnih živil in zelišč, ki vsebujejo tovrstno vlaknino – spore Ganoderme (lucidum, micelium), bolj znane kot Reishi, denimo.

Ovseno kašo krasi za žito skrajno nizka glikemična obremenitev*, kar pomeni, da je njen vpliv na krvni sladkor zelo skromen. To in nadzor beta-glukana nad sladkorjem v krvi, sta verjetno glavna razloga zakaj so ovseni kosmiči v pomoč tudi sladkornim bolnikom tipa 2.

*upošteva tudi skupno količino zaužitih ogljikovih hidratov zaradi česar je veliko bolj ustrezna orientacija kot sam glikemični indeks.

Kot zanimivost: Avenantramid je polifenolni antioksidant (obljubim, da si tega nisem ravnokar izmislil) zaradi katerega ovsu pripadajo edinstveni blagodejni učinki tako proti vnetju, kot v prid zdravju srca. Prav avenantramidi naj bi bili zaslužni za večino morebitnih koristi ovsa v kozmetiki – tradicionalna ovsena kopel in maske za obraz.

Prva peterka

Poleg nadpovprečne količine vlaknin vsebuje oves tudi nadpovprečne količine beljakovin, za žito seveda. Potem je tu:

  • fosfor (sestavni del celičnih membran – odgovoren za produkcijo energije na celični ravni, gradnik močnih kosti in zob),
  • kalij (poročen z natrijem – skupaj uravnavata vodo v telesu), selen (izjemen antioksidant, ključen mineral za zdravje ščitnice),
  • mangan (sestavni del mnogih encimov, pomemben za optimalno presnovo hranil, posrednik pri tvorbi esencialnih maščobnih kislin ter holesterola, torej nezamenljiv pri proizvodnji spolnih in ščitničnih hormonov),
  • železo (odgovorno za zdravje rdečih krvnih telesc, med vsemi minerali se nam v prehrani največkrat izmuzne).

Trije veliki nasprotniki

Trem skupinam ljudi se navadno svetuje previdnost pri uživanju ovsa (žit nasploh).

V prvi so posamezniki, občutljivi na gluten (beljakovina v žitih). Celiakija je v takem primeru najbolj dramatična oblika, ko je potrebno živila z glutenom v kuhinji pač postaviti na črno listo. Gluten pa ni v vseh žitih prisoten v enakih količinah in manjša nelagodja, ki jih utegne povzročiti, še ne pomenijo celiakije. Kraljica glutena je nedvomno pšenica in njeni prastari sorodniki (pira, kamut, bulgur), sledita ji ječmen in rž.

*Oves inherentno glutena naj ne bi vseboval, je pa z njim pogosto »onesnažen« v procesu pridelave in/ali predelave – pogosto uspeva v bližini pšenice ali pa se z njo skladišči. Je torej nekje vmes – kljub želji po previdnosti ob morebitnih težavah z glutenom, ki ne dosegajo razsežnosti celiakije, vztrajam pri mnenju, da če katero žito, potem si oves zasluži pošteno priložnost. Ajda, proso, kvinoja, amarant, riž in koruza so ta del presedeli v miru, saj težav z glutenom nimajo.

V drugi skupini najdemo ljudi s težavami s sečno kislino in z njo povezanimi zapleti (putika, ledvični kamni). Oves namreč vsebuje purine – dušikove aromatske spojine, ki se v telesu razgrajujejo do sečne kisline.

Skupina številka 3 pa ustreza osebam, ki dobro vedo, kaj pomeni fitinska kislina oz. fitati. Okoli slednjih je nabrano nemalo prahu, zato bi zavoljo bolj jasne predstave želel njihovo mesto očistiti.

Sposodim si nekaj besed Sally Fallon iz njene knjige Nourishing Traditions: »Vsa žita vsebujejo fitinsko kislino (organsko kislino, s katero je povezan fosfor) v zunanji plasti otroba. Neobdelana fitinska kislina se lahko združi s kalcijem, magnezijem, bakrom, železom in cinkom v črevesju, kjer onemogoči njihovo absorpcijo. To je razlog zakaj lahko prehrana, ki temelji na nefermentiranih celih zrnih povzroči resen primanjkljaj mineralov in upad kostne mase. Današnja zgrešena praksa, ki veleva uživati nepredelana žita, pogosto sprva izboljša prebavo, a lahko privede do sindroma razdražljivega črevesa in na dolgi rok mnogo drugih neželenih učinkov. Namakanje dovoljuje encimom, laktobacilom in drugim koristnim organizmom razgradnjo ter nevtralizacijo fitinske kisline. Že sedemurno namakanje v topli, bazični vodi bo nevtraliziralo večino fitinske kisline v žitih in drastično izboljšalo njihovo prehransko vrednost.«

Knjiga Nourishing Traditions je naravnost prvinska na področju prehrane in si res zasluži branje. Na skoraj sedemsto straneh že od prve izdaje leta 1999 izziva politično korektnost splošnih prehranskih priporočil in podira mite o maščobah, natančneje nasičenih maščobah in holesterolu.

Vendarle obstaja tudu druga plat tega kovanca in ta se prične s študijo, naključno prav tako iz leta 1999, ki prikazuje natančne vrednosti fitinske kisline v posameznih žitih in stročnicah ter njeno potentnost pri absorpciji mineralov. Izkaže se, da je njen vpliv bistveno manjši, kot je bilo sprva mišljeno, procesi kot mletje, pečenje in kuhanje (kar navadno z žiti tudi počnemo) pa znižajo količino fitinske kisline do zanemarljivih vrednosti, vsaj za večino. Pred tem je Munir Cheryan z raziskavo: Phytic acid interactions in food systems že leta 1980 nakazal morebitne, zdravstveno koristne lastnosti fitične kisline, katere do danes le pridobivajo na veljavi – zniževanje holesterola in maščob v krvi, antioksidativno ter antikancerogeno delovanje.

Sklepam, da fitinska kislina lahko pri nekaterih ljudeh res predstavlja nadlogo in moti optimalne energijske procese organizma – nekako tako, kot celiakija omejuje posameznike z občutljivostjo na gluten.

Ne pozabimo, da so žita in stročnice relativno mlad dodatek k prehrani človeka – od približno 2.4 milijona let, kolikor je prisoten genus Homo, uživamo žita le poslednjih 10.000 let, kar je 0,4 % našega časa na Zemlji. Od tu tudi možnost, da presnovni sistem nekaterih ljudi pač še ni v koraku z novimi ‘trendi’.

Torej, če uživate veliko žit in/ali stročnic in se ob tem počutite slabo, brez energije, z glavoboli, spremlja pa vas kronično pomanjkanje nekaterih vitaminov in mineralov, potem je to brez nadaljnjega težava, s katero se je potrebno nemudoma soočiti. Resnica pa je, da nas večina teh težav nima in za nas so ovseni kosmiči v kakršnikoli obliki (več v nadaljevanju), lahko le dragocen del prehrane.

Zmagovalna izbira

Hofer, Hafer Flocken, 0,5kg, manj kot pol evra.

Sem bil dovolj natančen?

S tem podatkom lahko ovsene kosmiče brez nadaljnjega uvrstim v skupino najbolj ekonomično sprejemljive ter nadpovprečno zdrave in priročne hrane. Z dobrodošlico jih tam že čakajo sardine.

Pa si poglejmo v kakšnih preoblekah se oves pojavlja na policah naših trgovin:
  • Klasični (rolled) in ‘zrnati’ (steel-cut) ovseni kosmiči. V čem je razlika, se verjetno sprašujete? Tudi jaz sem se. Z vidika prehranske vrednosti razlik med obema ni, drugačen je le način predelave zrna. Klasični, ‘trdi’ kosmič se pred valjanjem popari (zaradi tega je mehkejši, se prej skuha in lahko uživa tudi surov), ‘zrnati’ kosmič pa se kuha dlje časa, je po teksturi bolj kašast, po okusu bolj »oreščkast« in pri nas nepogost. Obe obliki sta narejeni iz celega, neoluščenega zrna.
  • ‘Mehki’ ovseni kosmiči (»extrazart«). Ti so priljubljeni predvsem zaradi svoje teksture – rezani so drobno in so zelo voljni. To pomeni, da se hitro »napijejo« (zaradi česar so nalašč za muslije), kuhanje pa je skoraj nepotrebno. Da bi to dosegli je potrebno zrno oluščiti, posledično se prehranska vrednost nekoliko zmanjša, s tem pa se zmanjša tudi moja naklonjenost do njih.
  • Ovseni otrobi. Vsebujejo le zunanjo lupino ovsenega jedra, torej esenco zrna rastline. Predstavljajo skoncentriran vir hranil (in vlaknin) v kalorično priročni, skoraj polovico manjši embalaži. Otrobov se ne kuha, temveč se jih zelo preprosto uporabi kot dodatek jogurtom, mafinom, smoothijem, omletam, ipd. Zaradi svoje fine strukture so bolj izpostavljeni žarkosti, zato bi priporočal hrambo v temnem in hladnem prostoru.

Feelgood šmorn

V kuhinji so ovseni kosmiči kot vidite pravi kameleon. Vsak dan jih lahko pripravite drugače in se jih je težko naveličati.

Rahlo pokuhane oz. namočene uporabite pred vadbo, dodate lahko jagodičje, jabolko, morda, čez noč namočene mandlje (so tako sočnejši in bolj sladki, Sally pa pravi, da tudi bolj zdravi) ali veliiikooo žlico mandljevega masla, orehe, cimet ter sirotko v prahu, kot odličen in priročen vir beljakovin. Tak zajtrk kliče »dobro jutro!« že sam po sebi (ali v mojem primeru: »dober trening!«).

Ovseni kosmiči pa se, na presenečenje nekaterih, presenetljivo dobro obnesejo tudi kot priloga slanim jedem – kuhana ovsena kaša, potresena s praženimi bučnimi semeni recimo, poleg dveh, na maslu ghee pečenih jajčk in velike solate? Ne zveni slabo, vsaj meni ne. Lahko pa pripravite šmorn po Feelgood receptu, če se vam ob vseh naštetih idejah še niso pocedile sline.

Mario Sambolec, Dr. Feelgood, strokovnjak na področju prehrane in trener z licencama NSCA – CSCS (Certified Strength and Conditioning Specialist) in FZS (Fitnes Zveza Slovenije)

Žita, ki varujejo srce

Žita so del naše vsakdanje prehrane – okusen in hranilen vir proteinov, vitaminov, mineralov, vlaknin, energije, so odlični pomočniki pri izgubi teže in pravi varuhi zdravja. Blagodejno delujejo na celo telo. Predstavljamo štiri žita, ki varujejo vaše srce.

Vključitev polnovrednih žit v dnevni jedilnik ne bo le obogatila vašo prehrano. Ker so žita polna vitaminov, mineralov, vlaknin in ogljikovih hidratov, imajo ljudje, ki jih uživajo, več energije in večjo potrebo po gibanju.

Več raznolikih žit v prehrani torej pomeni več gibanja in manj skladiščenja maščob, sladkorja, slabega holesterola v telesu in več zdravja.

Kvinoja

Kvinojo so v kulinariki uporabljali že starodavni Inki. Bila je spoštovana kot mati vseh vrst žit (kvinoja v kečuanskem jeziku pomeni ‘mati’), nekateri pa jo imenujejo tudi superživilo prihodnosti.

Vsebuje več beljakovin kot katerokoli drugo žito – v povprečju 16,2 odstotka, nekatere vrste pa tudi več kot 20 odstotkov. Za primerjavo: riž jih premore 7,5, proso 9,9 in pšenica 14 odstotkov.

Okus spominja na oreščke in vas hitro zasvoji, dobra lastnost kvinoje pa je tudi ta, da jo skuhamo hitreje od riža in jo lahko uporabljamo za pripravo pilavov oz. džuveča, rižot, solat, juh, celo sladic.

Če imate težave z migrenami, naj kvinoja postane sestavni del vaše prehrane, saj je bogata z vitaminom B2 in z magnezijem, ki vpliva na zmanjšanje pogostosti teh zelo neprijetnih glavobolov.

Poleg tega vsebuje vse esencialne aminokisline, kar jo uvršča med popolna proteinska živila ter je dober nadomestek za meso.

Preprečuje vnetne procese in visok krvni tlak, po mnenju pridelovalcev pa ohranja njihovo zdravje in jim daje energijo za delo.

Zbudite se s krepčilnim zajtrkom: Zmešajte skodelico kuhane kvinoje s pol skodelice mleka ter pol skodelice zmrznjenih borovnic in vse skupaj pogrejte v mikrovalovni pečici (eno minuto). Imeniten nadomestek za ovseno kašo, kajne?

Oves

Oves sodi v družino ‘zajtrkovalnih’ žit, ker je sladek. Oluščen se uporablja za rižote, tisti v ovoju pa je primeren za čaj, ki deluje zdravilno na sluznico in sečne poti.

Je bogat vir vlaknin, poleg tega pa vsebuje tudi mešanico obeh esencialnih tipov vlaknin (55 odstotkov topnih in 45 odstotkov netopnih). Med topnimi vlakninami najdemo betaglukan, polisaharid (veriga molekul glukoze), ki mu pripisujem največ zdravstvenih pohval.

Beta-glukani pripomorejo k uravnavanju ravni holesterola in občutno znižajo stopnjo tveganja za srčno-žilne bolezni in morebitno kap.

Vsebuje tudi avenantramid, polifenolni antioksidant, zaradi katerega ovsu pripadajo edinstveni blagodejni učinki tako proti vnetju kot v korist zdravju srca.

Privoščite si torej oves: najprej ga popražite, nato zalijte z vodo, pol ure kuhajte in ohlajenega po želji osladkajte z medom in limono. Kadar ne pripravljate ovsenega čaja ali mleka, temveč oves kuhate kot žito, ga kuhajte 20 minut v razmerju ena skodelica ovsa, štiri skodelice vode.

Ajda

Čeprav ajda ni žito, temveč spada med dresnovke, njene sorodnice pa so npr. rabarbara in kislica, jo kljub temu pogosto uvrščamo prav med žita. Nekoč običajna kmečka hrana je danes postala najbolj hranljivo in zdravo živilo.

Ne vsebuje glutena, je pa zato bogat vir beljakovin, ki so kakovostnejše od beljakovin pšenice in celo mesa, po aminokislinski sestavi pa jih prekašajo samo beljakovine kokošjega jajca. Bogata je tudi s kalcijem, železom, z vitamini, jodom in cinkom.

Ajda je znana kot zimsko žito in je glavna sestavina japonskih soba rezancev ter ruske in slovenske ajdove kaše. Priporoča se za prehrano umskih delavcev, v Rusiji ji zato pravijo študentska hrana. Uporabljamo jo v juhah, golažu in kot dodatek mesnim jedem. Za tiste, ki ne jedo mesa, bo ajdova kaša z gobami prava poslastica.

Ajda deluje zdravilno proti visokemu krvnemu tlaku, sladkorni bolezni in revmatizmu.

Kuhamo jo 20 minut. Na skodelico ajde damo dve skodelici vode.

Proso

Proso je v Evropi prisotno šele krajši čas. Ker deluje blagodejno na želodec, vranico in trebušno slinavko, ga priporočajo tistim, ki uživajo antibiotike, saj naj bi pomagal obnavljati črevesno floro. Je tudi pravi balzam za druge črevesne bolezni.

Od mineralov vsebuje večje količine fosforja, magnezija in železa ter silicija, ki jih v drugih žitih ni. Zaradi velikih količin vitamina E, provitamina A, vitamina B in niacina proso ugodno vpliva na lepšo polt, krepi lase in nohte.

Vsebuje tudi precej beljakovin, od tega kar osem esencialnih aminokislin, kar je zelo zanimivo tudi za vegetarijance oziroma vegane.

Ker proso po zaužitju v telesu deluje alkalno, to med drugim ugodno vpliva tudi na vsebnost kalcija v tkivu. Vsebnost vitamina B in holina pa zavira kopičenje holesterola in tvorbo žolčnih kamnov ter bolezni ožilja.

Privoščite si proso: če ga uživate kot samostojno jed, ga pred kuhanjem dve do tri minute pražite na ponvi. Majhna prosena zrna so lahko bela, siva, rumena ali rdeča. Eno skodelico prosa zalijte z dvema in pol skodelice vode in kuhajte od 25 do 30 minut.

Nasvet

Da bi žito obvarovali pred molji in drugimi nepovabljenimi vsiljivci, dajte v posode, v katerih ga shranjujete, lovorov list ali čili.

Žita se ne bodo navzela njunega vonja ali okusa, ker jih pred kuhanjem ponavadi izperemo, potem pa še precej časa kuhamo.

BIOLOGIJA TELESNIH VAJ


Da je fizični trening koristen za srce, ve že skorajda vsak. Le malokdo pa ve, da obisk telovadnice te koristi še poudari. Z razumevanjem pomembnih malenkosti se bo vaš pogled na vaje za vedno spremenil. Spremenile se bodo tudi vaše navade, zaradi česar boste živeli zdravo, srečno in dlje.

Pred petimi leti je Jim Thornton postavil cel kup osebnih športnih rekordov, njegovo zmagoslavje pa je kmalu pokvaril obisk pri zdravniku. Prvi testi so namreč pokazali anemijo, kar pomeni, da je količina rdečih krvničk in hemoglobina premajhna za normalno preskrbo mišic s kisikom. Anemija je dokaj pogosta zlasti pri ženskah, ko imajo mesečno perilo, pri moškem srednjih let, ki ne pije, nima raka, levkemije ali kakšne druge krvne bolezni, pa je zelo redek pojav.

“Medtem ko sem razmišljal o svoji skrivnostni krvni pomanjkljivosti, me je zdravnik presenetil še z dejstvom, da imam previ­­­soko raven slabega holesterola, ” je povedal Jim. A hudega še ni bilo konec. Tretji izvid, elektrokardiogram, je namreč pokazal srčno blokado prve stopnje. Če primerjamo človeško srce z dobro uigranim orkestrom, je bilo Jimovo srce podobno činelam, ki za­ostajajo za pol takta.

Če povzamemo vse tri zdravniške izvide, pridemo do ugotovitve: Jimovo življenje bo tako kratko, kot so bile kratke sanje o dolgem atletskem življenju.

“Je bila vse to laž? So bila desetletja plavanja, tenisa, krožnih treningov in podobnih aktivnosti zaman? Je bilo moje športno življenje pravzaprav tisto, ki me je približalo smrti, namesto da bi me od nje oddaljilo? ” se je spraševal Jim. Pa poglejmo, kaj se je v njegovem telesu pravzaprav dogajalo.

Poenostavljeno gledano, je sistem, na katerega merimo med treningom, sestav­ljen iz treh osnovnih delov: črpalke, cevi in mišičastih motorjev. Ti glede na delo, ki ga opravljajo, uporabljajo različne vrste goriv. Redna telovadba usklajuje delovanje srčno-žilnega sistema na vseh treh področjih.

Začnimo s srcem, ki je telesna črpalka z močnim levim prekatom, na katerega trening najbolj vpliva. Mnogo ljudi je prepričanih, da samo aerobne oziroma kardiovaje pozitivno vplivajo na srce, vendar pa so raziskave v zadnjih 20 letih dokazale, da ima tudi tre­­­­­ning z utežmi pozitiven vpliv na več področjih.

Malo zgodovine: leta 1985 so kanadski razis­kovalci ugotovili, da se je trenirajočim med potis­kom z nogami krvni pritisk povečal za tri- do štirikrat. Ta podatek je znanstvenike zelo šokiral, saj so mis­lili, da bo zvišan pritisk pobil vadeče.

Izkazalo se je, da se krvni pritisk poveča zaradi boljše prekrvitve, ki je potrebna, ko se telo trudi stabilizirati hrbtenico. Zara­­­di tega se čez čas stene levega prekata odebelijo – podobno odebelitev srčnih sten pa imajo bol­­­­­niki, ki trpijo za zvišanim krvnim pritiskom. To stanje je znano tudi kot razširitev (hipertrofija) levega prekata, ki lahko vodi k odpovedi srca, zato so kardiologi odsvetovali dvigovanje uteži, saj so menili, da to pripelje do patološkega povečanja srca, znanega tudi pod imenom atletsko srce.

Danes vemo, da je atletsko srce zdrava prilagoditev na preobremenjenost, ki je posledica težkih treningov. Močno srce ima velik vpliv na celotno telo, ki zaradi boljše prekrvitve deluje bolje.

Pri vzdržljivostnem treningu naraste tudi krvni pritisk, zlasti če je napor velik. Kadar kolesarji tekmujejo po hriboviti progi, ni nič nenavadnega, če se njihov krvni pritisk za enkrat poveča.

Vseeno pa tisto, kar Lancea Armstronga ločuje od preostalih smrtnikov, ni njegova toleranca do zvišanega krvnega pritiska, ampak količina prečrpane krvi. Telo vrhunskih vzdržljivostnih atletov je sposobno prečrpati ogromne količine krvi – z vsakim utripom vsaj dvakrat toliko, kot jo prečrpa srce povprečnega sedečega moškega. Zato tudi ne preseneča, da je srce dolgoprogašev drugače prilagojeno kot srce težkoatletov, saj se jim poveča prostornina levega prekata. Francoski znanstveniki so ugotovili, da drži srce povprečnega tekmovalca na tekmi Tour de France za 20 do 40 odstotkov več krvi kot srce povprečnega človeka. Ta čezmerna črpalka je sposobna prečrpati bistveno več kisika in hranilnih snovi v mišice, ki so potrebne za dobro vzdržljivost – na primer vlakna tipa 1 oziroma aerobna mišična vlakna, ki za izgorevanje potrebujejo kisik.

Večja črpalka potrebuje tudi več tekočine, zato ni nenavad­no, da imajo vrhunski športniki več krvi. Normalen moški ima štiri litre krvi, športniki pa kar šest litrov ali več. Končni seštevek teh in podobnih sprememb je dramatično povečanje maksimalne porabe kisika (VO2max).

Po drugi strani so rezultati dvigovalcev uteži manj odvisni od kisika. Šport, kot je ‘powerlifting’, zahteva kratek, a zelo intenziven napor. Tu pridejo v ospredje anaerobne mišice tipa 2, ki za izgorevanje svojega goriva ne potrebujejo kisika. Ravno zato trening, ki vsebuje dvigovanje težkih uteži z malo ponovitvami in veliko počitka med serijami, ne vpliva na povečanje VO2max.

Vendar pa tudi tu obstaja izjema: krožni trening hitrega tempa, pri katerem je število ponovitev večje, počitka med serijami pa malo ali nič. V dokaj kratkem obdobju (8? 20 tednov) je krožni trening vplival na porast VO2max za štiri do osem odstotkov. Tradicionalni aerobni trening je v enakem obdobju povečal VO2max za 15 do 20 odstotkov.

To pa ne pomeni, da bi morali vzdržljivostni športniki dvigovanje uteži jemati kot nekaj nepotrebnega. Raziskave so namreč pokazale, da so tekači, ki so v trening vključili tudi dvigovanje uteži, skrajšali čas, ki so ga potrebovali, da so pretekli pet in deset ki­­­lometrov, čeprav se jim VO2max ni bistveno povečal. Teorija o tem, zakaj trening z utežmi vpliva na tekalni čas, pravi, da večja moč izboljša ekonomiko teka, metabolizem in lak­­­tatično raven (točko, ko začutite pekočo bolečino v mišicah).

Kardiolog dr. Paul D. Thompson pravi, da treninga moči in vzdržljivosti preveč lo­ču­je­­­mo: “Kadar vadite za močnejše mišice, hkrati izboljšujete tudi njihovo vzdržljivost. Po drugi strani pa pri kardiotreningu mišico tudi okrepimo. To je proces, kjer se oba ekstremna načina treniranja prekrivata in vplivata drug na drugega. ” Oboje pa je po njegovem mnenju koristno za zdravje in atletski nastop.

Z rednim treningom se zmanjšuje število srčnih utripov na minuto. Preprosteje povedano, vagusni živec, ki določa srčni tempo, v času mirovanja upočasni bitje srca in ga tako razbremeni.

Tudi krvni pritisk je v času mirovanja zni­­­žan – pri aerobnih atletih za devet do deset točk, pri dvigovalcih uteži pa za štiri točke.

Namen vsega tega je, da težki trening poteka tri do štiri ure na teden, preostalih 165 ur pa srce počiva – tako telo prepreči izrabo in poškodbe kardiovaskularnega sistema.

Poleg tega, da telesna vadba neposredno vpliva na srce, tudi pomlajuje žile, ki zaradi dušikove kisline postanejo upogljivejše in bolj elastične. Dušikova kislina je kemikalija, na katero vplivajo zdravila, kot je vi­­­agra. Kalifornijski raziskovalci so v povezavi s tem ugotovili, da so moški srednjih let, ki so veliko sedeli, doživeli ogromen skok svojega libida, ko so začeli dela­­­ti aerobne vaje. Poleg tega, da so se v svojem telesu počutili bolje, je imela od prenovljene­­­ga ožilja veliko korist tudi njihova erekcija.

Veliko različnih sprememb se še pojavlja pri kardiotreningu. Vzdržljivostni trening povečuje tudi število in gostoto kapilar, ki oskrbujejo mišice s krvjo, ter pospešuje nastanek velikih krvnih žil, čemur pravimo angiogeneza.

Pri laboratorijskih živalih se je z angioge­­nezo povečala cirkulacija v srčnih arterijah, kar je neke vrste zagotovilo, da bo kljub zamašitvi glavnega cevovoda srce prekrv­lje­no. Ali ta proces velja tudi za ljudi, še ni znano, so pa nemški znanstveniki ugotovili, da se je pri srčnih bolnikih, ki so kolesarili 30 minut na dan, po štirih mesecih povečalo število žil v mišicah.

Delovanje: kolesarjenje je pospešilo nastajanje matičnih celic, ki so potem krožile po telesu in krepile tkivo. Do zdaj še niso iznašli učinkovitega zdravila, ki bi pospeševalo nastanek matičnih celic. Strokovnjaki zato sklepajo, da je fizični trening edini način, s katerim si lahko bolniki popravijo poškodovano srce.

Še bolje je, če začnete trenirati pred morebitnimi poškodbami ali boleznimi srca in ožilja. Številne raziskave so dokazale, da zmerni redni trening normalizira raven krvnih maščob, zniža raven trigliceridov in slabega (LDL) ter pospeši nastanek dobrega (HDL) holesterola.

Tudi če se raven krvnih maščob ne spremeni vidneje, vse več znanstvenikov verjame, da fizična aktivnost ščiti pred vedno slabšimi prehranskimi navadami. Ena od razlag je, da lahko trenirano telo zaradi vpliva na inzulin bolje pokuri prazno hrano. Ker mišice porabijo krvni sladkor za energijo, se s tem zmanjša verjetnost za diabetes.

Trening z utežmi povečuje odstotek čiste mišične mase, ki je veliko bolj metabolična od telesnih maščob. Prav tako povečuje prostor, v katerega lahko mišice shranijo sladkor, kar pomeni, da se ta sladkor ne bo pretvoril v maščobo. Aerobni trening pa po drugi stra­­­­­­­ni povečuje raven oksidativnih encimov v mišičnih celicah, kar vas dobesed­no spremeni v učinkovito peč, ki topi maščobe. Oba načina treniranja poveču­­­­jeta intra­­­­­­­­­celularne elektrarne, imeno­­­vane mitohondrij. Končni re­­zultat je, da med treningom pokurite veliko več ka­­­lorij, kot bi jih med sedenjem.

Vsa ta dejstva so nas pripeljala do najpomembnejše dolgoročne koristi telesne vadbe: upočasnjevanje staranja. Če ste stari okoli 20 let, potem verjetno niste zaskrbljeni glede svojega videza. Vendar pa boste, verjemi­­­­te nam, tudi vi nekoč moški srednjih let in takrat vam ne bo žal vsega truda, ki ste ga v mladih letih vložili v svoje telo.

Pa poglejmo, kaj se zgodi z mišicami pretežno sedečega moškega: med 30. in 50. letom se mu mišična masa zmanjša za deset odstotkov, nato pa vsako leto še za odstotek. Dobra novica: prav lahko se zgodi, da je 70-letnik, ki redno trenira, močnejši od 30-letnika, ki redno poležava.

Tudi zanemarjen srčno-žilni sistem se bo slabo obnesel. Aerobne sposobnosti netrenirajočih ljudi se po 25. letu zmanjšujejo za en odstotek na leto, tistim, ki so dokaj aktivni, za polovico manj, tistim, ki redno trenirajo, pa še za polovico manj.

Raziskave so si pri tem zelo podobne: red­ni, vztrajni in težki treningi vzpodbujajo kardiovaskularne in mišične prilagodit­ve, ki vas naredijo boljše, močnejše in bolj vzdrž­­ljive. Ne bodo vas naredile nesmrtne, boste pa na dobri poti k temu.

Znanstveniki so dolgo časa poskušali izmeriti, kaj pri telovadbi je tisto, kar izboljša naše zdravje. Med številnimi biološ­kimi koristmi je osnovna tema ta: ko smo v dobri kondiciji, postanemo bolj robustni in žilavi, kar pomeni, da se lažje upiramo fizičnim in psihičnim stresom.

Ena od praktičnih posledic treninga je bila objavljena v reviji New England Journal of Medicine in pravi, da imajo moški s kondicijo veliko manjšo verjetnost srčne kapi med napornim delom. Ravno obratno velja za moške brez kondicije, za katere je 100-krat verjetneje, da bodo umrli med kidanjem snega, tekom za avtobusom ali kakšno drugo nenadno intenzivno dejavnostjo.

Tudi dve daljši študiji harvardske univerze sta ugotovili, da vas redna vadba ščiti pred nenavadno smrtjo. Več ko boste hodili, tekli ali kako drugače vadili, manj verjetno je, da boste doživeli nenadno smrt. In res imajo tisti, ki s treningom pokurijo približ­no 1. 500 kalorij na teden (to je enako preho­­­­­jenim petim kilometrom trikrat na teden), za četrtino manjšo verjetnost nenadne smrti. Bolj ko je trening naporen, bolj se ta verjetnost manjša. Ključ je seveda v treningu, ki se ga ne boste držali nekaj mesecev, ampak nekaj desetletij.

“Ne poznamo nobenega zdravila ali čarobne hrane, ki bi nam pomagala postati bolj trdoživi ali močnejši, ” pravi dr. Moore, dvakratni udeleženec preizkusnega olimpijskega maratona. “Če želite postati žilavi, vam lahko pomaga le fizični trening. ”

Za konec poglejmo še, kako se je končala Jimova zgodba. Še vedno je uradno anemičen in ima okvarjeno srce. Vendar pa se zaradi tega ne razburja, saj ve, da je njegova anemija začasna posledica intenzivnega aerobnega treninga in z njegovo krvjo pravzaprav ni nič narobe. Tudi njegovemu srcu nič ne manjka – utrip ima manjši zaradi red­nih kardiotreningov. Zdravniki so mu tudi razložili, da se EKG-naprava pri nizkem številu utripov rada zmoti in zazna zastoje srca. Raven slabega holesterola v krvi je sicer res nekoliko previsoka, vendar pa se je s telesno vadbo izognil vsem resnejšim boleznim srca in ožilja. Možakar je torej, zahvaljujoč telovadbi, zdrav kot dren. ?

Športnikovo srce

Z združeno močjo kardiovaj in treninga z utežmi pripravite srce na dolgo življenjsko dobo.

Vagusni živec

Ta živec pove srcu, kdaj mora utripniti. Če redno trenirate, mu sporoč, naj v času mirovanja utripa počasneje, in ga tako razbremeni.

Matične celice

Redni kardiotrening spodbuja kosti k proizvajanju dodat­nih matičnih celic, ki pomagajo pri tvorbi novih krvnih žil.

Kapilare

Te tanke žilice dovajajo kisik in hranila v vaše mišice. Vzdržljivostni trening lahko poveča njihovo število in gostoto.

Levi prekat

To je srčeva glavna črpalka. Trening z utežmi povzroči odebelitev njegove stene, zaradi česar lahko srce siloviteje črpa kri. Aerobni trening poveča njegovo prostornino, tako da mišice s kisikom in hranili prekrvi večja količina krvi.

Mitohondrij

Znan je kot elektrarna vaših mišičnih celic. Z aerobnim treningom se povečata njegova velikost in gostota, kar omogoča boljšo pretvorbo vdihanega kisika v energijo.

Kako vztrajati pri treningu

Kadar govorimo o fitnesu, je pomembno samo eno: dosled­nost. In čeprav je to ključ do uspeha, le malo ljudi pri tem vztraja dlje časa. Zakaj? Ker živimo hit­­ro življenje, zaradi česar prav z lahkoto pozabimo na fizično aktivnost. S temi tremi koraki bo telovadba pristala na začetku vašega pred­­­nostnega seznama.

Na začetku tedna načrtujte dan in uro za vsak trening. To vas bo prisililo k načrtovanju srečanj, sestankov ipd. ob drugih urah. Poskusite to delati pet tednov: britanski raziskovalci so namreč ugotovili, da po petih ted­­nih načrtovanje postane navada.

Vsak trening naj traja deset minut. Tako tudi dolg in naporen dan ne bo izgovor za poležavanje. Smisel vsega tega pa ni v kratkih treningih, ampak v uvajanju vzorca. Z rezerviranjem časa za trening bo ta postal del vaše vsakodnevne rutine, podobno kot brit­­­­­je ali kuhanje večerje.

Zapisujte si svoje vsakodnevno počutje in delovanje. Tako lahko na primer s točkami od ena do deset ocenite svoje razpoloženje, energijsko raven in delovno produktivnost. Prav tako sledite svojemu zdravju, pritisku, holesterolu in trigliceridom. Vse to vas bo motiviralo, ko boste čez čas ugotovili, da se zaradi treninga vaše počutje in zdravje izboljšujeta.

Peter Kapele

7 namigov za bolj zdravo srce

Bolezni srca in ožilja so v skoraj 50 odstotkih primerov glavni vzrok smrti Slovencev. Skrajni čas je torej, da bolje poskrbimo za najpomembnejšo mišico našega telesa. Če boste ukrepali še pravočasno, imate dobre možnosti, da dočakate visoko starost. Preberite si nekaj najpomembnejših namigov za zdravo srce.

Zdravniški pregled

Pri svojem osebnem zdravniku se naročite na celovit pregled, ki naj poleg splošnega pregleda vključuje tudi preiskavo krvi, urina in EKG (tako v mirovanju kot tudi pod obremenitvijo). Kolikor hitreje se odkrijejo možne težave, toliko bolje se lahko tudi odpravijo.

Prehranjujte se srcu prijazno

Ne morete se izogniti uravnoteženi prehrani z veliko zelenjave, sadja in rib. Naši črpalki dobro denejo tudi enostavne nenasičene maščobne kisline iz repičnega in oljčnega olja.

Zelo dobra so tudi jabolka. V njih so ameriški znanstveniki dokazali obstoj 300 srcu prijaznih učinkovin, med njimi tudi fenole in flavonoide.

Dva grama česna dnevno obljubljata dodatnih pet let življenja. Česen namreč vsebuje adenosin, ki poskrbi za dober pretok krvi, selen (na primer v žitaricah) pa ščiti srčne celice.

Rastlinske snovi za črpalko

Študije so dokazale, da srcu zelo dobro dene glogov izvleček. Tveganje za infarkt za skoraj 30 odstotkov znižuje tudi kombinacija omega 3 maščobnih kislin ter vitamina A in D. Najboljši homeopatski zdravili za srce sta Aconitum A6 in Coffea D3.

Izognite se infarktu

Kdor se vsaj dvakrat tedensko giblje več kot 20 minut, za približno četrtino zniža tveganje za srčni infarkt.

Trenirano srce je večje, močnejše in dela veliko bolj ekonomično. Zelo pomembno je tudi, da se zniža utrip v stanju mirovanja. In kolikor nižji je utrip srca v stanju mirovanja, toliko dlje bo srce opravljalo svoje naloge.

Idealne so torej vzdržljivostne zvrsti športa, kot je na primer nordijska hoja. Zahvaljujoč palicam je v vadbo vključenih 90 odstotkov vseh mišic.

Mišična masa za življenje

V neki raziskavi so skoraj 6.000 moških in žensk v obdobju štirih let pregledali od glave do nog.

Rezultat: poleg običajnih faktorjev – krvni pritisk, vrednosti holesterola, teža – je imela pomemben vpliv na pričakovano življenjsko dobo srca tudi mišična masa.

Redna vadba za moč, najbolje dvakrat tedensko po 20 minut, ima podobne pozitivne učinke na srce kot vzdržljivostna vadba.

Globoko in pravilno dihanje

Kisik potuje naravnost v mitohondrije. To so male elektrarne, ki ležijo v mišičnih celicah srca. 95 odstotkov kisika se tam pretvori v energijo.

Pravilno dihanje je zato odličen zaveznik zdravega srca. Zelo pomembno vlogo pri tem igra trebuh. Dober znak je, če se med dihanjem premika. S seboj potegne tudi pljuča, ki imajo tako dovolj prostora za raztezanje.

Počasno gibanje

Preobremenjeni ljudje so podvrženi šestkrat večjemu tveganju za infarkt. Vsak drugi primer smrti gre na račun obolenja srca in krvožilnega sistema.

Dobra novica: tai či, starodavna kitajska sprostitvena tehnika, poskrbi, da srce bije sedem let dlje kot sicer. Zadostuje že deset minut vadbe dnevno. Pravi blagoslov za naše srce pa so tudi druge protistresne vadbe, kot so na primer meditacija, avtogeni trening in joga.

Kako izničiti škodljive učinke sedenja?

Znanstveniki ponovno potrjujejo škodljive učinke prekomernega sedenja.

V študiji, objavljeni v reviji Mayo Clinic Proceedings, na srečo ugotavljajo, da ni treba storiti veliko, da izničimo negativne učinke sedenja.

Glede na to, da ima telesna vadba veliko več pozitivnih učinkov na srce, kot ima sedenje negativnih, je ura vadbe dovolj, da izničimo negativne učinke 6- do 7-urnega sedenja – tako poudarja dr. Jarett Berry iz UT Southwestern Medical Centra.

Med študijo, v kateri je sodelovalo 2.223 udeležencev, starih od 12 do 49 let, so znanstveniki ugotovili, da ne glede na to, koliko je posameznik aktiven, sedenje povzroča slabšo vitalnost srca.

Zaključek je torej sledeč: za tiste, ki si želite postati bolj vitalni, ni toliko pomembno, koliko časa boste namenili vadbi, temveč koliko časa boste odrekli sedenju.

GLASBA ZA DOBRO VOLJO

Glasba prebudi občutke in nas dobesedno dvigne na noge. Odpravi stres, združuje ljudi … Odkar je na svetu človek, je tudi glasba. Brez nje si danes skoraj ne moremo predstavljati življenja. Spremlja nas na vsakem koraku in blagodejno vpliva na naše čute, čeprav se tega marsikdaj niti ne zavedamo.

Glasba in razpoloženje

Glasba je nekaj, brez česar si ne moremo predstavljati življenja. Že Pitagora je pred 2.500 leti svoje učence učil, kaj pomeni glasba za dušo in da z njo lahko zacelimo marsikatero rano.  V iskanju harmonije v svetu so se pitagorejci obrnili tudi h glasbi. Pitagora naj bi pri opazovanju kovača opazil, da pri udarcu ob različna nakovala nastajajo različni toni. Glasba vpliva na razpoloženje in vibracije, ki jih nemalokrat sploh ne čutimo, telesu pa naredijo
veliko dobrega.

Glasba in medicina

Seveda z glasbo ne moremo pozdraviti bolezni, lahko pa pozitivno vpliva na počutje, zato jo terapevti pogosto uporabljajo. Tudi pri pacientih, ki se zdravijo po kapi, je glasba zelo dobrodošla. Berlinski muzikolog dr. Christoph Rueger ima pravo glasbeno ‘lekarno’. Proti depresiji naj bi pomagal muzikal Fantom iz Opere, pri motnjah spanca Beethovnova sonata Moonlight, pri premagovanju strahu opera Bele Bartoka Herzog Blaubarts Burg, ko smo obupani pa Klavirski koncert v d-molu KV 466 Amadeusa Mozarta.

Glasba in masaža

V Indiji so že pred pet tisoč leti masaže spremljali z določenimi zvoki, ki so nastajali pri udarjanju ob različne kovinske predmete. Zraven so peli. Ugotovili so namreč, da vibracije, ki nastajajo ob zvokih, dobrodejno delujejo na telo. Zvočna masaža s himalajskimi pojočimi posodami tudi temelji na starodavnih modrostih izpred pet tisoč let. Bogat spekter nadtonov, ki jih tvorijo posode ob igranju, harmonizira levo in desno možgansko polovico, odplavlja napetosti in stare zapise travm.


ZA VSAK SLUČAJ, ČE SE MENI ZGODI, DA POZABIM KAJ PRIJAVITI ALI PLAČATI DO ROKA

Cerar prijavil svoje premoženje. Poglejte, kaj in koliko ima

Objavljeno: 11.09.2014

Mandatar Miro Cerar in poslanec Ivan Prelog sta obrazec vendarle izpolnila, oba pa obžalujeta, da tega nista storila v roku.

LJUBLJANA – Predsednik SMC in mandatar Miro Cerar ter poslanec SMC Ivan Prelog sta Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) danes posredovala izpolnjena obrazca za prijavo premoženjskega stanja, so sporočili iz stranke. Na spletni strani SMC so oba obrazca tudi javno objavili, najdete pa ju lahko tudi v priponkah spodaj.

Najverjetneje ju čaka zgolj opomin

Funkcionarji, ki so funkcijo nastopili z letošnjimi državnozborskimi volitvami, so KPK morali do 1. septembra oddati poročilo o svojem premoženjskem stanju. V zakonsko določenem roku te obveznosti nista izpolnila le Prelog in Cerar, ki je bil pred izvolitvijo za mandatarja na volitvah izvoljen za poslanca.

KPK je oba obvestil, da podatkov nista oddala, podatke pa sta morala posredovati najpozneje v 30 dneh od prejema obvestila. Ker sta torej svojo obveznost izpolnila, bo to olajševalna okoliščina in jima bo najverjetneje izrečen zgolj opomin, sicer pa bi ju čakalo od 400 do 1200 evrov globe, je v sredo pojasnil predsednik KPK Boris Štefanec.

Oba obžalujeta

Cerar in Prelog sta sicer že v sredo izrazila obžalovanje, da komisiji nista v roku predložila uradnega obrazca o premoženjskem stanju, hkrati pa napovedala, da bosta to storila najpozneje do danes.

WordPress Themes