Ognjič zdravi otekline, vnetja in trebušne bolezni
Ognjič je nezahteven, lep, dišeč, zelo dolgo cveti, pa še izjemno zdravilen je. Ime je dobil po čudoviti barvi, ki spominja na ogenj, je živo rumen in oranžen v najrazličnejših odtenkih. Poznamo tudi kremaste ali rdeče-rjave cvetove. Botanično ime Calendula izhaja iz rimskega koledarja in se nanaša na dolg čas cvetenja od pomladi in vse do pozne jeseni.
Ognjič je lahko nizek in gost, lahko pa zraste v višino tudi 70 centimetrov. Ognjič je dokaj široka rastlina, saj meri v širino do 40 centimetrov, zato ga redčite oziroma sadite dovolj narazen. Ko ga boste enkrat dali na vrt, bo rodil vsako leto znova in vedno več ga bo. Najraje se namreč zaseje kar sam.
Iz ognjiča se dela tinktura za obkladke, otekline, uporablja se tudi kot čaj za zdravljenje ali lajšanje trebušnih in črevesnih bolezni in pa za čiščenje organizma oziroma razstrupljanje. Ognjičevo mazilo je zelo učinkovito za zdravljenje suhe kože, pomaga pa tudi proti vnetjem, odrgninam in opeklinam, in pa kot blag zaščitni faktor pred soncem, ne moremo pa ga uporabljati kot samostojno zaščito pred močnim soncem.
Ognjič je zaradi svojih zdravilnih učinkov za kožo zelo cenjen tudi v kozmetiki, saj poleg že naštetih lastnosti ne draži kože, njegove zdravilne učinkovine (flavonoidi, eterično olje, triterpeni) pa pomagajo proti alergijam, za večjo odpornost kože, za zdravljenje vseh vrst ran, opeklin, ureznin in ozeblin, pikov insektov, Blagodejno vpliva na vnete vene ter krčne žile …
Za pripravke uporabljamo večinoma ognjičeve cvetove, ki jih nabiramo od junija do oktobra ob lepem vremenu. Cevtove nato posušimo in jih hranimo v zaprtih steklenih kozarcih.
Ognjič na vrtu
Čeprav je ognjič zelo nezahtevna rastlina, bo najbolje uspeval na sončnih mestih in na dobro odcednih tleh, ki pa dobro zadržujejo vlago. Lahko ga gojite tako na vrtu kot v koritih ali loncih.
V času cvetenja njegove cvetove obirate sproti, lahko vsak drugi dan. Pri tem redno odstranjujte odcvetela stebla, saj boste čas cvetenja podaljšali, pridelek pa bo še večji. Redno obrezovanje preprečuje tudi bolezni rastline, kot sta denimo rja ali pepelasta plesen. Cele cvetove položite na časopisni papir in počakajte nekaj ur, da se morebitni insekti odločijo in zapustijo dišeče cvetove. Nato iz cvetov populite le obrobne listke in jih posušite. Na majhni gredici, ki ste jo namenili za ognjič, bo dovolj ognjiča za celo družino, morda tudi za kakšnega prijatelja.
Sveže ognjičeve cvetove lahko uporabite za solate, sicer pa so ga že v antiki uporabljali kot nadomestek žafrana za ribje ali perutninske jedi. Lahko nabirate tudi popke ognjiča in jih vložite v kis.
Zdravilne učinkovine
Ognjič ima številne zdravilne lastnosti, je spazmolitik in antiflogistik, miri krče in vnetja želodca, črevesja, žolčnega mehurja in žolčevoda, sečnega mehurja, ledvic in ženskih spolnih organov. Je diaforetik in diuretik, saj pospešuje znojenje in izločanje vode.
Ognjič veliko uporabljajo za zdravilna mazila, za blaženje posledic opeklin, tudi za nego dojenčkove kože. Zdravi vneto ustno in žrelno sluznico, modrice, preležanine, zlato žilo ter vnetje danke. Z ognjičem čistimo in mažemo kožne ture in rane, ki se težje celijo. Je tudi antihemoragik, zaustavlja krvavitve, emenagog, sproži izostalo mesečno perilo, adstringent in antiseptik, skrči tkivno površino in jo razkuži, in granulacijsko sredstvo, pospeši nastanek zrnastega tkiva pri celjenju ran. Uporabljajo ga tudi za zdravljenje želodčnih razjed.
Zdravilni ognjičev čaj
Zdravilni čaj iz ognjiča uporabljamo za lajšanje blažjih vnetij kože in sluznice ter žrela. Če imate vneto žrelo, topel čaj grgrajte večkrat na dan. Pomaga tudi pri celjenju manjših ran in sončnih opeklin.
Čaj iz ognjiča naredite tako, da prelijete eno do dve veliki žlici zdravilnega čaja s skodelico vrele vode in pokrito pustite stati pet do deset minut. Pri kožnih vnetjih namočite v ohlajen poparek laneno krpo ali gazo in jo za pol ure položite na prizadeti del kože. Ponovite štirikrat dnevno. Čaj lahko uporabite tudi za obkladke pri zvinih, pretegnjenih vezeh in mišicah. Z njim si lahko umivate oči, tako naj bi se izboljšal vid. Če ga boste pili, boste imeli čistejšo kri in zdrava jetra. Naj bi čaj deloval tudi proti glistam. Za zdravljenje želodčnega čira pa skuhajte čajno mešanico iz ognjiča, koprive, jetičnika in krvavega mlečnika. Vsekakor se pred dejanskim uživanjem čaja iz ognjiča posvetujte z zdravnikom.
Izdelajte vsestransko kremo ali olje
Petdeset gramov kokosove masti segrejte v vodni kopeli in dodajte deset mililitrov mandljevega olja in pest posušenih cvetnih listkov. Mešanico segrevajte še trideset minut pri zmerni temperaturi, nato pa jo odstavite, da se malce hladi. Mešanico precedite, da odstranite cvetne listke. Mazilo dajte v kozarček in hladno postavite v hladilnik. Tako bo primerno za uporabo še pol leta. Namesto kokosovega masla lahko uporabite samo rastlinsko olje. Tako boste imeli namesto zdravilnega mazila, zdravilno olje, ki ga lahko uporabite pri masažah. Z dodatkom eteričnega olja bo še zadišalo. Mazilo uporabljajte za nego kože, tudi otroške in dojenčkove. Uporabite ga za opekline, vreznine, pri turih, ranicah in ranah, pri raznih vnetjih kože, pomaga tudi pri krčnih žilah in glivičnih obolenjih na nogah. Z redno uporabo bo tudi koža na stopalih mehkejša.
V mrzlih dneh imamo pogosteje suho, rdečo, morda celo razpokano kožo. Tudi tu vam bo ognjičeva krema pomagala. Trikrat do štirikrat dnevno sperite kožo z mlačno vodo, nato dodajte ognjičevo kremo. Redna uporaba mazila se priporoča tudi pri nastanku kurjih očes, saj omehča kurje oko. Pred uporabo kurje oko umijte, dobro posušite in namažite s kremo. Najbolje, da nato vse skupaj povijemo s povojem.
Kar polovica ljudi se v življenju vsaj enkrat sreča s hemoroidi in tudi tu si lahko pomagamo z mazilom iz ognjiča. Hemoroidi nastanejo zaradi nezdravega prehranjevanja, zaradi predolgega sedenja na školjki in naprezanja pri odvajanju blata. Pogosti so tudi v nosečnosti, pogosteje jih imajo debeli ljudje in tisti, ki veliko sedijo. Pri preprečevanju nastajanja hemoroidov je ključnega pomena higiena zadnjika. Najbolje je, če si zadnjik speremo s toplo vodo in blagim milom po vsakem odvajanju, dva do trikrat na dan pa si zadnjik mažite z mazilom iz ognjiča. Mazilo bo delovalo protivnetno, antibakterijsko, spodbujalo bo regeneracijo celic in tako preprečevalo nastanek hemoroidov.
Avokado – eden najbolj zdravih sadežev
Avokado velja za enega najbolj zdravih sadežev na zemlji, saj v večjih količinah vsebuje kar 25 esencialnih hranil, med drugim vitamine A, B, C, E in K ter baker, železo, fosfor, magnezij in kalij. Poleg tega je avokado bogat še s prehranskimi vlakninami, beljakovinami in drugimi fitokemikalijami, kot so beta-sitosteroli, glutation in lutein, ki nas lahko varujejo pred različnimi boleznimi. Avokado odlikuje tudi veliko zdravih mononenasičenih maščob.
Zakaj je avokado tako koristen za zdravje:
Avokado vam pomaga ohranjati zdravje srca in ožilja.
Avokado vsebuje vitamin B6 in folno kislino, ki pomagata uravnavati raven homocisteina. Povišana vrednost homocisteina je namreč povezana s povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja. Avokado prav tako vsebuje vitamin E ter mononenasičene maščobe, ki pomagajo ohranjati vaše srce zdravo.
Znižuje raven holesterola.
Avokado je bogat z beta-sitosterolom, ki pomaga zniževati raven holesterola v krvi. Bolniki z rahlo povišanim holesterolom, ki so avokado redno uživali ves teden, so celokupni holesterol znižali za 17 %, raven LDL holesterola in trigliceridov za 22 %, HDL holesterol pa so povišali za 11 %.
Nadzoruje krvni tlak.
Avokado vsebuje veliko kalija, zaradi česar pomaga uravnavati krvi tlak.
Odlikujejo ga številne protivnetne lastnosti.
Polifenoli in flavonoidi imajo protivnetne lastnosti, zato lahko z rednim uživanjem avokada zmanjšamo vnetja v telesu in tveganje za nastanek različnih degenerativnih bolezni.
Avokado skrbi za zdravje oči.
Avokado vsebuje veliko karotenoida luteina, ki skrbi za zdravje oči.
Pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi.
Mononenasičene maščobe v avokadu pomagajo uravnavati raven krvnega sladkorja. Avokado vsebuje še v vodi topne vlaknine, ki pomagajo, da je raven sladkorja v krvi enakomerna.
Zmanjšuje tveganje za pojav srčnega infarkta.
Visok delež folatov v avokadu pomaga zmanjševati tveganje za pojav srčnega infarkta.
Znižuje tveganje za nastanek raka.
Številne študije dokazujejo, da lahko uživanje avokada zavira razrast raka na prostati. Oleinska kislina pa je tista, ki pomaga preprečevati raka na dojkah.
Pomaga v boju proti prostim radikalom.
Avokado vsebuje glutation, močan antioksidant, ki pomaga v boju proti prostim radikalom v telesu.
Z uživanjem avokada boste ostali mladi dlje.
Avokado je bogat z antioksidanti, zato lahko zavira določene procese staranja. Glutation v avokadu skrbi za močan imunski sistem ter zdravje živčnega sistema.
Avokado je odlično živilo za nego kože.
Olje iz avokada hrani kožo in ji daje sijaj. To olje je prav tako zelo učinkovito pri luskavici.
Da pa ne bomo le govorili o vseh pozitivnih lastnostih avokada, pa si zdaj iz tega super sadeža pripravimo še odlično, predvsem pa zdravo slaščico, ki bo zagotovo navdušila še tako zahtevne gurmane.
Presna veganska čokoladna torta
Za pripravo te odlične presne torte potrebujete le dober blender. Njen nadev vsebuje kombinacijo datljev in avokada, živil, ki sta nadvse bogata s številnimi hranili. In kar je najboljše: To torto si lahko privoščite brez kančka slabe vesti!
Sestavine:
Osnova
- 1/2 skodelice mandljev (čez noč jih namočite)
- 1/2 skodelice pekan orehov
- 6 datljev
- vaniljeva esenca
- ščep soli
Nadev
- 2 avokada
- 13–15 medjool datljev
- 1 skodelica presnega kakava v prahu
- 2/3 skodelice ekstra deviškega kokosovega olja
- 1/2 skodelice javorjevega sirupa ali surovega medu
- 1 jušno žlico limoninega soka
- ščep soli
- 2 jušni žlici kokosovega masla
Priprava:
- Vse sestavine za pripravo osnove zmešajte v blenderju. Mešajte toliko časa, dokler ne dobite gladke mase. Če želite, da bo podlaga nekoliko bolj hrustljava, mešajte nekoliko krajši čas.
- Osnovo enakomerno razporedite po okroglem pekaču.
- Ko je baza za torto pripravljena, v mešalniku zmešajte vse sestavine, ki jim na koncu dodajte še stopljeno kokosovo olje (ker je olje na sobni temperaturi v trdnem stanju, vam predlagamo, da ga počasi segrevate in tako raztopite). Morali bi dobiti gosto, moussu podobno, maso.
- Nadev prelijte čez osnovo, torto pa nato čez noč postavite v hladilnik. Torto lahko po želji posujete še z zdrobljenimi kakavovimi zrni, granolo ali katero drugo dekoracijo.
Preberite si tudi, kako lahko sami naredite avokadovo olje.
Kaj sejemo septembra na gredice?
V septembru, čeprav imamo veliko dela s shranjevanjem pridelkov in pripravami na zimo, lahko na vrtu še kar nekaj vrtnin posejemo. Termin setve in izbor vrtnin prilagajajte vremenskim razmeram in upoštevajte klimatske razmere in raznolikost Slovenije.
Če pa se odločimo in bo ostala kakšna gredica po pobranem pridelku prazna je priporočljivo jo posejati z mešanicami ali rastlinami za zeleno gnojenje, da prekrijemo gredice.
Mešanica za zeleno gnojenje najpogosteje sestavljajo ljuljka, inkarnatka, rdeča detelja, perzijska detelja in facelija. Mešanico od aprila do septembra, sejemo na prazne gredice v vrtu. Gosto zelinje kmalu po setvi prekrije zemljo in jo s tem ščiti pred plevelom, izsušitvijo in izpiranjem hranil. Zelo globok koreninski sistem prispeva k rahljanju zemlje, zaradi česar se izboljša struktura tal. Rastline ki jih jeseni/spomladi vdelate v tla obogatijo prst s humusom.
Motovilec, lahko sejemo na površino, kjer so prej rasle druge vrtnine in so do sedaj že zapustile vrt (npr. krompir, čebula, česen …). Sejemo ga namreč v avgustu in septembru, vendar ne na površine, kjer je prej rasla solata. Seme kali od 8 do 14 dni. Motovilec raste tudi pri temperaturi 4oC in prezimi celo pri temperaturi do -15°C. Pridelek bomo lahko pobirali že jeseni, pa tudi prihodnjo pomlad.
Špinačo lahko prav tako sejemo v septembru. Po setvi posevek zalivamo. Špinačo sejemo na stalno mesto in sicer v 2 cm globoke vrste, ki so od 20 do 25 cm narazen. Špinača bolje uspeva na toplejših legah. Priporočamo, da špinačo nabirate zjutraj, saj ima takrat najboljši okus. Mlade liste si lahko pripravimo v solati, iz starejših pa kuhano špinačo. Lahko obirate le listke, lahko pa odrežete kar celotno rastlino in sicer 2,5 cm nad tlemi.
Blitva je vrtnina, ki jo na naše vrtove in njive sejemo v septembru ter oktobru, pridelek pa pobiramo od konca oktobra pa vse do marca. Preko zime priporočamo, da posevek pokrijete s kopreno. Glavna setev blitve sicer poteka spomladi, takrat lahko blitvo režemo skozi celo leto, in če so zime mile, lahko blitva na prostem tudi prezimi. Ko blitvo režemo, pustimo spodnjih 5 cm nedotaknjenih. Prav tako pa bodimo pozorni, da listi ne zrastejo preveč. Za liste večje od 25 cm, namreč velja, da lahko postanejo slabšega okusa oziroma bolj nitasti.
Črno redkev lahko sejemo še do konca septembra oziroma odvisno od vremenskih razmer. Pridelek pa bomo pobirali vse do pozne jeseni. Črno redkev lahko tudi precej dolgo v zimo skladiščimo. Belo meso je prijetnega pekočega okusa in ga po želji dodajamo solatam. Črna redkev je sicer znana kot zdravilna rastlina, saj lahko njene zdravilne lastnosti uporabimo proti obolenju žolča in jeter ter za izboljšanje stanja ožilja.
Zimska solata Posavka je zimska krhkolistna domača sorta, ki spomladi oblikuje hrustljave rumeno zelene glavice z rdečim navdihom. Sejemo jo od srede avgusta do konca septembra v razmiku enega tedna večkrat zapored. Seme solate kali 8-20 dni. Sejemo jo lahko med por, ohrovt in česen. Da bolje prezimi, jo prekrijemo s kopreno. Gnojimo zmerno, najbolje s kompostom, saj preveč dušika v tleh spodbuja gnilobo.