MSM – mineral lepote in tudi zdravja

Metil sulfonil metan (MSM) je organska oblika žvepla, ki na naše zdravje vpliva na številne pozitivne načine. Metil sulfonil metan je tretje največje hranilo, ki ga najdemo v telesih čisto vseh vretenčarjev. MSM mineral najdemo tudi v številnih živilih, kot so na primer meso, mleko in mlečni izdelki, prav tako pa tudi zelenjava.

Uporaba MSM minerala oz. metil sulfonil metana postaja v današnjem času vedno bolj razširjena, saj pomembno vpliva na naše zdravje. Dokazano naj bi mineral MSM pomagal pri zagotavljanju zdravih sklepov, pomemben pa je tudi zaradi številnih drugih razlogov.

Pomen žvepla

Žveplo danes dobiva vedno večjo veljavo, saj ga cenijo kot zelo pomembno hranilo, brez katerega številne druge telesne funkcije ne bi mogle delovati tako, kot je treba. Žveplo tako igra zelo pomembno vlogo pri razstrupljanju in različnih vnetnih stanjih v telesu. Sicer žveplo najdemo v več kot 150 različnih spojinah v telesu. Žveplo se nahaja v praktično vsaki telesni celici, zato je vitalnega pomena, da se zavedamo pomembnosti njegove vloge za delovanje telesa.

Žveplo pomembno vpliva na produkcijo glutationa, enega najmočnejših antioksidantov, ki igra zelo pomembno vlogo pri razstrupljanju telesa. In brez žvepla delovanje glutationa ne more potekati tako, kot je treba.

Pozitivne lastnosti MSM-ja

Poleg tega, da MSM skrbi za višjo raven energije v našem telesu ter pomaga pri različnih oblikah alergij in astmi, MSM v telesu vsak dan opravlja še vrsto pomembnih funkcij.

MSM mineral je ključni vir žvepla

Žveplo je verjetno eno najpomembnejših hranil v našem telesu, saj je prisotno v aminokislinah, ki predstavljajo gradnike beljakovin. Žveplo ima prav tako kopico drugih zdravilnih in preventivnih funkcij v našem telesu. In MSM mineral je daleč najboljša oblika žvepla, ki jo lahko zaužijemo z različnimi živili ali pa jo v telo vnesemo v obliki prehranskih dopolnil.

MSM pomaga pri zagotavljanju zdravja kosti in sklepov

MSM pozitivno deluje na zdravje kosti ter zato pomaga pri artritisu, revmatoidnem artritisu ter osteoartritisu. MSM prav tako pomaga do večje gibljivosti sklepov, zmanjšuje bolečino in oteklino ter zakrčenost (togost) mišic.

Deluje razstrupljevalno

MSM močno poveča prepustnost celičnih membran, zaradi česar se poveča sposobnost celic, da iz telesa odstranjujejo presežek tekočine in toksinov. Ta mehanizem ima velik razstrupljevalni učinek ter omogoča, da esencialna hranila hitro pridejo v naše telo in tako izboljšajo splošno delovanje celičnih membran.

Skrbi za zdravje las in kože

Žveplo skrbi tudi za produkcijo kolagena in keratina, ki sta oba zelo pomembna za zdrave lase in nohte. MSM mineral, ki mu pravimo tudi mineral lepote, poskrbi za to, da so tako lasje kot nohti močnejši in zdravi. Ta čudežni mineral je v pomoč tudi pri zdravljenju različnih težav s kožo, kot so na primer luskavica, ekcemi, rosacea, dermatitis, akne in prhljaj.

MSM pomaga do več energije

Kot smo pojasnili, MSM poveča prepustnost celičnih membran, zaradi česar se telesu ni treba v tako veliki meri ukvarjati z izločanjem akumuliranih strupenih snovi iz telesa. Ker se ima telo možnost ves čas učinkovito razstrupljati, lahko lažje absorbira hranila, zaradi česar se zmanjša količina energije, ki se porabi pri prebavi hrane.

Poleg vsega naštetega pa MSM pomaga tudi pri astmi, alergijah, vzdržuje primerno pH vrednost v telesu, pomaga pri različnih oblikah prebavnih težav, kot so diareja, slabost in zaprtje. MSM naj bi tudi pomagal pri trebušnih krčih, glavobolih in bolečinah v mišicah, ki so posledica različnih hormonskih nepravilnosti. MSM mineral prav tako uravnava krvni sladkor ter zmanjšuje raven stresa.

MSM se sicer nahaja v skoraj vseh surovih živilih, na primer v zelenolistni zelenjavi. Zanimivo je, da ga najdemo tudi v pivu in kavi. Surovo mleko je eden najboljših virov metil sulfonil metana. Idealno bi bilo, če bi žveplo dobili le iz zaužite hrane, kar pa je danes za marsikoga prava misija nemogoče. Zato je v takih primerih na mestu uporaba MSM- ja v obliki prehranskega dopolnila. MSM uporabljajte tako, da ga eno čajno žličko vmešajte v vodo, limonado ali pomarančni sok. Iz njega lahko pripravite tudi odlične kozmetične izdelke, ki bodo poskrbeli za vašo lepoto. Tako lahko MSM dodajate kremam, šamponom, milom, losjonom …

Rdeči smoothie za boljše razpoloženje

Ta kašasti napitek je kot nalašč v tistih trenutkih, ko ste vznemirjeni in potrebujete nekaj, kar vas bo pomirilo in vam spet narisalo nasmeh na obraz. Smoothie vsebuje slastno rdečo peso, granatno jabolko, brusnice, jabolka, robide, goji jagode ter kokosovo vodo, ki napitku daje poseben sladkast okus. Zaradi bogate vsebnosti antioksidantov je ta smoothie tudi idealno orožje v boju proti sezonskim prehladnim obolenjem.

Za pripravo rdečega smoothija potrebujete:

• 1 manjšo rdečo peso (olupite jo in jo narežite na manjše koščke)
• pest goji jagod
• 1/3 skodelice organsko pridelanih brusnic
• 1/2 skodelice semen granatnega jabolka
• polovico srednje velikega jabolka
• pest robid
• 2 skodelici kokosove vode

Vse sestavine zmešajte v močnem mešalniku in postrezite!

Iznajdljiva gospodinja nekoč: kako iz skoraj nič ustvariti okusen obrok

Ste kdaj pomislili, da bi naredili fižolove “šniceljne”? Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Marija Remec se je rodila 1869 in umrla leta 1956. Foto: DLIB

Včasih so imele gospodinje na dosegu roke le osnovna živila in so morale iz nič pripraviti imenitno in okusno jed. Tako je leta 1915 nastala Varčna kuharica Marije Remec, v kateri so navodila, kako s skromnimi sredstvi pripravite nasitne in okusne jedi.

Zagotovo je v vsakem domu na knjižni polici vsaj ena kuharica, vendar so recepti v nekaterih tako zahtevni, da pogosto nimamo vseh sestavin pri roki ali pa je postopek predolg.

Že na začetku prejšnjega stoletja so bile na voljo številne kuharske knjige, ki so jih kuharice rade vzele v roke. Zaradi višjih cen živil v tistem času pa se je Remčeva odločila, da mora napisati takšno knjigo, ki bo gospodinjam omogočala, da bodo pripravljale jedi iz stvari, ki jih ima skoraj vsaka hiša že doma ali pa jih lahko dobiti oziroma kupiti.

Remčeva je ugotovila, da so bile vse kuharske knjige do takrat pisane za večja in bogatejša gospodinjstva, ki niso bila omejena s sredstvi, medtem ko si mala gospodinjstva razkošnih jedi niso mogla privoščiti. Iz teh razlogov se je odločila, da bo napisala knjigo za varčne gospodinje, za katere je veljalo, da so tudi sicer dobrih rok ter ljubeče in skrbne žene, kar so še posebej cenili možje.

Vse jedi so pred zapisom preizkusili, in kot je zapisala avtorica, jih brez zadrege lahko postavite pred zahtevnejše goste. Zadostili so tudi merilom zdrave prehrane, saj so v knjigo uvrstili le tiste jedi, ki vsebujejo vse potrebne snovi za zdravo življenje človeka. Na začetku 20. stoletja je morala gospodinja pripraviti zdrav in nasiten obrok, čeprav takrat večini to ni bila prioriteta in so gledale le na to, da je bila jed okusna in je šla v slast.

Danes po nasvet na splet, včasih v kuharsko knjigo
Le kaj danes skuhati, je pogosto vprašanje, ki po navadi ostane v zraku, vendar lahko danes odgovore poiščete na spletu oziroma na različnih kuharskih portalih, nekdaj pa so lahko pogledali le v kuharico. Poleg tega včasih ni bilo toliko sestavin na voljo kot danes, zato so morale biti gospodinje zelo iznajdljive, da so znale isto živilo pripraviti na več načinov.

V knjigi Varčna kuharica: Stare slovenske jedi je več praktičnih nasvetov, med drugim tudi za shranjevanje jajc za zimo, saj kokoši nesejo bolj v poletnem času. Ena možnost je, da se jih shrani v proso, dalj časa pa se ohranijo v stekleni vodi – tudi do enega leta. Ko še ni bilo skrinj, so se morali ljudje znajti na različne načine.

Kako ohraniti sveže meso?
Meso so ohranili sveže tako, da so v glinast lonec položili koprive, nato naložili meso in ponovno koprive. To so dobro pokrili in shranili na hladno. Suho meso pa so ovili v tiskan papir in posuli z bukovim pepelom, saj je tako ohranilo okus in bilo dalj časa sveže. Zagotovo ste že kdaj rezali sveže pečen kruh in imeli pri tem težave. Morali bi le ogreti nož in brez težav bi narezali tanke rezine. Luščine graha so včasih posušili na plošči štedilnika ali na peči, jih shranili na suho in dodajali juhi, ki je bila zato okusnejša.

Včasih so kuhali preprostejše jedi, saj niti niso imeli toliko sestavin na razpolago kot danes. V starejših kuharicah je veliko jedi, ki so šle v pozabo in jih današnja kuhinja zaradi sodobnih smernic kuhanja ne pozna več.