Konzumirajte ove 4 namirnice kako biste istopili salo na struku

Verovali ili ne, vaše telo zapravo ne želi da skladišti masti! A tajna mršavljenja nije u striktnom brojanju kalorija.

Tajna je u sarađivanju sa svojim telom – poštovanju stvarnog osećaja gladi i ujednačenog ritma spavanja kako bi se sagorele masti, obuzdala želja za grickanjem i obnavljanju energije.

Istraživanja su pokazala da naše telo upada u zamku koju mu sami postavljamo kada je reč o ishrani i spavanju, a sve zahvaljujući pogrešnom izboru hrane koju unosimo tokom dana. Rezultat toga je sledeći: zarobljeni ste u ciklusu taloženja masti – konstantnom protoku hormona koji izazivaju glad i koji čine vašu žudnju za hranom prosto neodoljivom.

Ali, ukoliko čvrsto rešite da dovedete u red vaš prirodni kalendar ishrane i spavanja, konačno možete da se pozdravite sa masnim naslagama na stomaku – piše Prevention.

Konzumirajte ove 4 namirnice kako biste imali kvalitetniji san, izgubili više kilograma i istopili salo na struku.

Riba

Ukoliko je vaša ishrana bogata omega-3 masnim kiselinama, kojih najviše ima u ribi, vaše telo će proizvoditi više melatonina, hormona koji utiče na spavanje. Ljudi sa deficitom omega-3 masne kiseline ne spavaju tokom uobičajenih perioda odmora, što vodi do nezdravog prejedanja u toku noći.

Riba je, takođe, bogata proteinima, koji naučno dokazano zadovoljavaju apetit. Čak ćete i sagoreti više kalorija dok vaš organizam vari proteine, u odnosu na varenje masti i ugljenih hidrata. Uz to, konzumiranje omega-3 masnih kiselina može pozitivno da utiče na zdravlje vašeg srca i smanji rizik od demencije.

Orašasti plodovi

Ove namirnice su odličan izvor magnezijuma, koji je jedan od najboljih nutrijenata koji popravljaju raspoloženje. Konzumiranje dosta orašastih plodova može pomoći ljudima koji imaju problema sa spavanjem da se noću opuste i više odmore – pokazala je studija.

Dovoljne količine magnezijuma u organizmu umanjuju apetit i sprečavaju prejedanje, pa samim tim i gojenje. Uz to, kod žena koje su bile uključene u studiju i koje su dobijale 320 miligrama magnezijuma dnevno, imale su niži nivo zapaljenja, odnosno reakcije imunog sistema koja se povezuje sa srčanim oboljenjima, rakom, dijabetesom i Alchajmerovom bolešću.

Mleko

Ispostavilo se da je mleko odlična namirnica kada je reč o ravnom stomaku. Studija iz 2010. godine, koju su obavilistručnjaci sa Univerziteta Alabama, zaključila je da je grupa žena u predmenopauzi u velikoj meri smanjila masne naslage usled konzumiranja mleka i hrane bogate kalcijumom.

Zapravo, za svakih 100 mg kalcijuma koje su konzumirale dnevno, izgubile su oko 2,5 cm masti na stomaku, koje je vrlo opasno kada obavija unutrašnje organe, jer se povezuje sa visokim rizikom za srčana oboljenja i maligne bolesti.

Kalcijum takođe pozitivno utiče na spavanje, ukoliko vam iscrpljenost mišića ili grčevi ne dozvoljavaju da zaspite, jer kialcijum pomaže opuštanju vlakana i nerava u mišićima.

Višnje

Pred spavanje bezbrižno možete da grickate jedino višnje. One su odličan izvor melatonina, čiji smo značaj već spomenuli uz omega-3 masne kiseline. Melatonin je odličan antioksidant, pa tako pomaže i u regulisanju telesne težine.

(Stil)

8 indijskih začimb, ki preprečujejo raka

Indijske babice so že nekdaj otrokom pripravljale kozarec toplega mleka, posut z žafranom, ko so jokali z modrico na komolcu ali rano na kolenu. Zeliščna kurkumina pasta je pomirjala manjše ureznine in ozdravila vse kožne izpuščaje. Ti starodavni kuhinjski triki so več kot le taktika hitre tolažbe. Začimbe, kot sta kurkuma in žafran, so neločljivo povezane z zdravilnimi lastnostmi, ki v primeru, da jih v svojo prehrano vključimo že v zgodnji fazi, krepijo naše telo pred invazijo toksinov, bakterij in virusov.

Kajenski poper: Sicer deluje proti raku, vendar pa ga nikar ne pojejte preveč. Kapsaicin v njem sproži proces apoptoze, ki uničuje rakave celice in precej zmanjša velikost celice tumorskih celic levkemije. Lahko sklepamo, da žge ne le našega jezika, pač pa požge tudi rakave celice.

Žafran: Vsebuje kislino, imenovano krocetin, ki je močan element v boju proti raku. Ne le, da zavira napredovanje bolezni, pač pa tudi zmanjša velikost tumorja za polovico. Čeprav je najdražja začimba na svetu, je tudi zelo zdravilen in dober za vaše splošno počutje.

Kurkuma: To je kraljica začimb, ko gre za obravnavo rakavih bolezni, poleg tega pa dodaja lepo barvo hrani na našem krožniku. Vsebuje močan polifenol kurkumin, ki klinično dokazano zavira rast celic, ki povzročajo raka na prostati, melanomo, rak dojke, tumor na možganih, raka trebušne slinavke in levkemijo. Kurkumin spodbuja apoptozo (programirano celično smrt / samomor za celice), ki varno odpravlja rakave celice, ne da bi predstavljal grožnjo za razvoj drugih zdravih celic.

Ingver: Ta skromna začimba se ponaša z zdravilnimi lastnostmi, saj pomaga zniževati holesterol, spodbuja metabolizem in ubija rakavih celic. Dodajte ga zelenjavnim jedem, ribam in solatam, izboljšal bo tudi okus vaših jedi.

Navadni komarček: Oborožen je s fito-hranili in antioksidanti, zato rakave celice nimajo druge izbire, kot da sprejmejo poraz. Anetol je glavna sestavina komarčka, ki se upira in omejuje dejavnosti rakavih celic. Paradižnikovo-komarčkova juha s česnom ali sveža solata s komarčkovimi čebulicami je idealna predjed. Druga izbira je lahko pražen komarček s parmezanom.

Kumina: Pomaga pri prebavi in zato priporočamo, da po vsakem obroku prežvečite pest semen kumine. Vendar njegove zdravstvene koristi presegajo prebavni trakt. Ta začimba z antioksidantskimi lastnostmi vsebuje sestavino, imenovano timokinon, “Thymoquinone”, ki zavira množenje celic, odgovornih za raka na prostati. Dodajte jo omakam, kruhu in čemerkoli drugemu.

Origano: Ni uporaben le za pice ali testenine, saj tudi ta pomaga v boju proti raku na prostati. Sestavljen je iz protimikrobnih spojin, zato je samo ena čajna žlička origana enaka moči dveh skodelic rdečega grozdja! Fitokemična spojina kvercetin v origanu omejuje rast rakavih celic v telesu in deluje kot zdravilo proti boleznim rakavim boleznim.

Cimet: Ne potrebujete več kot pol čajne žličke cimetovega prahu na dan, da odženete tveganje za razvoj raka. Je naravni konzervans, vir železa in kalcija. Uporaben je pri zaviranju rasti tumorjev, zato ga dodajte k zajtrku, v čaj, na sesekljana jabolka, itd.

Za kaj vse so dobre posušene kamilice?

Redno uživanje kamiličnega čaja lahko prepreči raka, vendar pa lahko iz posušenih kamilic ustvarite tudi druge stvari in pripravke, s katerimi si lajšate bolečine, prebavne motnje, nespečnost, glavobol, astmo, pomirite razdraženo kožo in anksioznost.

Kamilica je že stoletja ena najpriljubljenejših in najpogosteje uporabljenih zdravilnih rastlin, katere zdravilne učinke so poznali že Grki in stari Rimljani. Kamilični čaj slovi po številnih zdravilnih lastnostih, zato se ga široko uporablja tudi pri prehladih, kašlju, žolčnih kamnih, menstrualnih težavah in napihnjenosti. Poleg čaja pa je možno iz posušenih kamilic, ki jih lahko nabiramo tudi v avgustu, pripraviti tudi druge priročne stvari.

Oljni izvlečki

Maščobni izvlečki kamilice pomagajo pri različnih vnetjih, kožnih alergijah, suhi, luskasti koži in atopijskem dermatitisu, uporabni so tudi za lajšanje revmatičnih bolečin in utrujenih udov, saj na kožo delujejo pomirjujoče. Z njimi si lahko med drugim odišavite prostor ali obogatite kopel; primerni pa so tako za zdravilne kot kozmetične namene. Za izdelavo olja uporabite zdrobljene posušene cvetove, ki jih natlačite v kozarec s širokim grlom, nato pa zalijte s kakovostnim rastlinskim oljem (na primer oljčno, sončnično, mandljevo). Olje se mora enakomerno razdeliti med ves rastlinski material. Kozarec nato zaprite in za 40 dni postavite v temen in hladen prostor, občasno, najbolje pa kar vsak dan kozarec tudi pretresite, tako da zdrobljeni cvetovi ostanejo povsem enakomerno prekriti z oljem. Po pretečenem času pripravek precedite, namočene dele rastlin dobro ožemite, da iztisnete vso olje.

Vzglavnik

Poleg oljnih izvlečkov in čaja si lahko iz kamilice kreirate tudi vzglavnik, ki vas bo ponoči prijetno zazibal v sen. Vzglavnik za spanje, napolnjen s posušenimi cvetovi kamilic in drugih zdravilnih rastlin, bo zaradi pomirjujočega vonja na zdrav način poskrbel, da bo spanje mnogo prijetnejše. Dobro posušene cvetove kamilice, pa tudi sivke, hmelja, vrtnice, rožmarina ali pelina preprosto stlačite v bombažno blazino in se poslovite od neprespanih noči.

Obkladki

Če namočite krpo v oljni izvleček kamilice ali pa uporabite kar cele cvetove, jih lahko položite na prizadete dele kože, saj je kamilica koristna tudi za celjenje manjših ran in razdražene kože. Obkladek bo deloval antiseptično oziroma protivnetno, zato ga zlahka položite celo na trebuh, da si olajšate menstrualne tegobe.

Ne-prijetna resnica 2 – Koalicija denarja

Garantiram vam, da je na okoljskem in kmetijskem ministrstvu samo in izključno mafija glavna….ne samo tam. Tudi na policiji, ki jo vrsto let krmili celjska kuhinja, katere pomemben kuhar je lastnih celjskega sejmišča… Od kod sem se vprašal. A je tisočkrat pametnejši od mene? Ali celo milijonkrat? Niti najmanj. Kvečjemu obratno, bi si upal trditi, saj nečednosti nisi niti prikrili…

Kaj se zgodi, če jeste preveč zrele banane?

Zrele banane so bolj zdrave od zelenih.

Popolnoma zrela banana proizvaja snov, ki se je sposobna boriti proti celicam, ki se vedejo neobičajno, to je celicah tumorja. Poleg tega vsebuje kalij in vlaknine, bogata je tudi z vitamini B6, C in B2, kar je tudi ena od njihovih najpomembnejših hranljivih lastnosti.

Raziskovanje je potekalo pod vodstvom japonskih strokovnjakov, ki so zaključili, da je banana z rjavimi pikicami osemkrat bolj zdrava od zelene banane ali drugega sadja.

V primerjavi z grozdjem, jabolkom, lubenico, ananasom in hruško se v banani skriva največ antikancerogenih snovi. Ko banana dozori, se po njej razvijejo temne pikice. Več pikic ima, bolj je bogata s snovmi, ki krepijo obrambni sistem. Takšna je tudi idealna za prebavo, saj se sladkor iz nje najlažje absorbira, v primerjavi z manj zrelo, ki jo je težko prebaviti, ker se škrob še ni pretvoril v sladkor.

Prva “prava” hrana

Dojenčku lahko pravilno pripravljene banane ponudite takoj, ko mu začnete dodajati hrano; najbolje, da se o tem posvetujete s pediatrom. Ta vam bo lahko najbolje svetoval, ali je že primeren čas, da začne dojenček jesti tudi drugačno hrano.

Na začetku lahko bananam, da jih bo dojenček lažje prebavil, dodate tudi svoje mleko. Ko otrok malo zraste, pa so banane najprimernejša “hitra” hrana za na pot.

Zakaj je dobro jesti avokado?

Zakaj je dobro jesti ribez?

Kaj sejemo in sadimo v avgustu

Obilje v vrtu je prav gotovo naizrazitejše v mesecu avgustu. Vsega je dovolj! Vendar dober vrtnar misli naprej, na jesenske in zimske dni, ko bo zelenjave vedno manj na razpolago. Kaj vse moramo posejati in posaditi v tem mesecu, da bo tudi v jeseni in pozimi na naših krožnikih zelenjava, ki smo jo pridelali sami?

V prvi polovici meseca imate še čas za setev kitajskega kapusa. Sejte ga bolj na redko. Pridelek boste pobirali oktobra in novembra.

Posejte mesečno rekvico, v prvi polovici meseca pa poletno belo redkev. Zdaj je pravi čas tudi za repo in črno redkev. Lahko ju sejete v mešanem posevku. Sejte na redko in kasneje obvezno redčite na 20 cm. Pobirali ju boste v oktobru in novembru.

V prvi polovici avgusta posejte radič sorte ‘Tržaški solatnik’. Odličen je za rezanje. Režete ga lahko vse do meseca novembra, zaščitenega še dlje, rastline pa tudi prezimijo in spomladi znova odženejo. Še vedno je čas za setev radiča sorte ‘Grumolo verde’. Sejete ga na redko, da bo oblikoval lepe glavice. Odporen je na jesenske in zimske pozebe. Pobirali ga boste lahko od oktobra pa vse do maja.

Čas je tudi za presajanje radiča, ki ste ga sejali v juniju in juliju. Presajene rastlinice pridno zalivajte, še posebej, če bo še naprej sušno in vroče, saj s tem preprečite uhajanje v cvet.
Prezimne sorte radiča, kot sta sorti ‘Verona’ s temno rdečimi glavicami in ‘Luisa de variegata’ s pisanimi rdeče rumenimi glavicami, so odporne na pozebe. ‘Verono’ lahko še v tem letu nakajkrat porežete. Zimo bodo rastline preživele na gredah v fazi rozete in čim se malo otopli znova odgnale.

Posadite sadike jesenske endivije, sorte ‘Eskariol zelena’, ki ste jo sejali julija. Pred presajanjem jo enkrat porežite. Prenese tudi nižje temperature, tako da jo boste nezaščiteno pobirali lahko vse do novembra. Zaščiteno s tuneli in koprenami pa si sezono pobiranja podaljšate vse do zime.

Še zmeraj je čas za setev letne solate. Sorta ‘Ljubljanska ledenka’ je odlična za jesensko pridelavo. Pobirali jo boste vse do oktobra. Berivko lahko sejete preko celega leta, tako da tudi avgusta, če imate prostor, posejte kakšno vrstico ali dve za rezanje mladih nežnih listov.
Ponovno lahko sejete sorte solat za obiranje. Sorte za obiranje so ‘White Salad Bowl’, ‘Red Salad Bowl’ in ‘Hardy’. Presadite jih septembra, oktobra pa jim že lahko obtrgujete zunanje liste.
Še ena prekrasna sorta solate se lahko ponovno seje v mesecu avgustu. To je krhkolistna sorta ‘Catalogna’, ki oblikuje velike rozetaste glave. Ker je polži ne marajo, je odlična za jesensko pridelavo, ko so razmere bolj vlažne (kot tudi za spomladansko). Presadite jo septembra, režete pa od oktobra do novembra.

V drugi polovici avgusta posejte zimsko solato. Kar čim več je dajte, saj je boste spomladi, ko zelenjave ni na pretek in ko so tudi cene dokaj visoke, še kako veseli. Na voljo so tako mehkolistne (‘Nansen’) kot krhkolistne (‘Pariška’) sorte. V oktobru jo lahko presadite po celem vrtu. Prezimila bo v fazi rozete in v aprilu bo že za v skledo. Lahko jo zaščitite s tuneli in vrtnarskimi koprenami.

Nastopil je čas za setev motovilca. Izberite slovenski avtohtoni sorti ‘Ljubljanski’ in ‘Žlicar’. Tega, ki ga sejete že v začetku avgusta, boste pobirali še to jesen. Kasnejše setve pa so za spomladansko bero.

Še vedno lahko sejete špinačo, krešo in rukolo.

Posadite sadike zimskega pora, ki ste ga sejali junija in julija. Pridelek boste pobirali od novembra naprej preko cele zime, saj so sorte zimskega pora, kot sta naprimer ‘Hannibal’ in ‘Blaugrϋner winter’, odporne na zmrzal.
Drobnjaku podobno trajno čebulo, ki jo režete preko celega leta, sejete spomladi in še enkrat avgusta. Septembra in oktobra jo presadite in to kar v šopih po 5 rastlinic skupaj. Še ena zanimiva čebula se lahko seje ponovno v avgustu. To je zimski luk ali mlada čebula. Neizrazito oblikovane čebulice in sočni okusni listi so odlična zgodnja zelenjava, saj rastline prezimijo na prostem.

Do konca avgusta lahko sejete kolerabico. Raste zelo hitro in če jo sejemo vsaka dva tedna, jo bomo vse do zmrzali imeli vedno na razpolago. Korenček, ki ga boste posejali avgusta, vam bo na voljo od novembra in preko cele zime do marca. Prav ste prebrali, korenček lahko prezimite kar na gredi, saj mu zemlja nudi dobro izolacijo in ga ohranja svežega.

Presadite in redčite sladki komarček.

Posejte kitajsko listno zelenjavo. To je mešanica semen petih vrst listne zelenjave: Mizuna, Pak Choi, Red Giant, Tatsoi in Grϋn im Schnee. Dobro prenaša mraz, zato je odlična za jesenske setve. Lahko režete mlade liste ali pa mesec po setvi presajate, da rastline razvijejo večje rozete. Pobirate preko cele zime.

Pri setvi in sajenju ne pozabite upoštevati kolobarja in mešanih posevkov. Ker se v sprotnem kombiniranju in razmišljanju lahko zelo hitro izgubite, je najbolje, da tak načrt za naslednja leta naredite enkrat v miru preko zime ali pa ga naročite pri strokovnjakih.

Nov uspeh slovenskih znanstvenikov: z objavo članka v prestižni reviji razlagajo nerešeno uganko

(Foto: NASA)

Slovenski znanstveniki se znova lahko pohvalijo z velikim dosežkom. 15. avgusta je bil namreč v prestižni znanstveni reviji Science objavljen članek z naslovom Pseudo three-dimensional maps of the diffuse interstellar band at 862 nm, prvopodpisanih Janeza Kosa in Tomaža Zwittra s Fakultete za matematiko in fiziko.

Članek obravnava porazdelitev eksotičnih molekul v prostoru med zvezdami naše galaksije in predstavlja preskok v raziskovanju te snovi. Objava članka je tudi sicer velik uspeh, saj so Slovenci le redko prvi avtorji člankov v tej reviji, so sporočili s fakultete.

V članku prvič raziščejo tridimenzionalno prostorsko strukturo medzvezdnih oblakov makromolekul. Študija razišče tudi razlike med razporeditvijo makromolekul in drugih delcev v  prostoru med zvezdami. Iz tega je mogoče izpeljati fizikalne lastnosti povzročiteljev medzvezdnih absorpcijskih pasov (MAP, angl. Diffuse Interstellar Bands) in s tem nakazati lastnosti teh doslej nedoločljivih makromolekul.

Prostor med zvezdami je skoraj prazen, saj je v vsakem kubičnem centimetru le nekaj deset atomov, navajata avtorja. ”To ni veliko, pravzaprav je to mnogo redkeje od najboljšega vakuuma, ki ga znamo narediti v laboratoriju. Tako gostoto delcev bi dobili, če bi zrak v kabini vašega avtomobila razporedili po celotni prostornini Zemljine atmosfere. Vendar vesolje je ogromno, zato se v okolici diska naše galaksije nabere zelo veliko prašnih delcev, atomov in preprostih molekul ter – vse tako kaže – tudi precej zapletenih organskih makromolekul. Slednje so najverjetneje odgovorne za šibko vpijanje specifičnih barv svetlobe zvezd v ozadju. Temu vpijanju pravimo medzvezdni absorpcijski pasovi (MAP, angl. Diffuse Interstellar Bands),” sta avtorja zapisala v sporočilu za javnost.

Pojasnila sta, da je vpliv makromolekul drugačen od prahu, ki v medzvezdnem prostoru absorbira svetlobo vseh barv. Njihov vpliv se razlikuje tudi od podpisa, ki ga v svetlobi zvezd pustijo posamezni atomi ali preproste molekule v medzvezdnem prostoru.

(Foto: Reuters)

Od odkritja MAP-ov je minilo že skoraj sto let, a še vedno nobenega od teh absorpcijskih pasov znanstveniki ne znajo povezati s konkretno sestavo makromolekule. ’’MAP-e lahko študiramo v svetlobi posameznih zvezd, druga pot pa je, da raziskujemo njihove splošne lastnosti v velikih zbirkah spektrov zvezd, ki so bili posneti z namenom raziskovanja lastnosti in nastanka naše galaksije, čemur rečemo galaktična arheologija,’’ navajata avtorja.

Posneli približno pol milijona zvezd

Raziskava gradi na opazovanjih spektroskopskega pregleda neba RAVE (Radialnohitrostni vesoljski eksperiment, www.rave-survey.org), ki združuje kakih 50 astronomov iz evropskih držav, Avstralije in Severne Amerike. Opazovanja so naredili s teleskopom UK Schmidt Avstralskega astronomskega observatorija, s katerim so v bližnji infrardeči svetlobi posneli spektre približno pol milijona zvezd. Spektroskopija preučuje svetlost objekta v celi lestvici tesno nanizanih valovnih dolžin svetlobe. Iz spektrov je mogoče določiti vrsto lastnosti opazovanih zvezd, med drugim tudi njihovo razdaljo. ”Ta tridimenzionalna prostorska umeščenost posamezne zvezde je zelo dragocena, saj tako vemo, da se je absorpcija svetlobe v medzvezdnem prostoru, ki povzroči MAP, zgodila nekje na oddaljenosti med nami in razdaljo do opazovane zvezde. Ko združimo opazovanja več stotisoč zvezd, je končni rezultat tridimenzionalna struktura absorpcij v medzvezdnem prostoru”.

Karte predstavljene v članku so sploh prve tridimenzionalne karte za katerokoli vrsto makromolekule, ki kot eno od koordinat uporabljajo tudi razdaljo. Njihovo preučevanje pokaže, da gostota makromolekul z razdaljo od ravnine naše galaksije pojema 75 odstotkov počasneje, kot to velja za medzvezdni prah. ”To je presenečenje, saj je v galaktični ravnini ujemanje med porazdelitvijo makromolekul in prahu zelo dobro,” sta zapisala.

(Foto: NASA)

”Ta raziskava daje prvi vtis o porazdelitvi makromolekul v naši galaksiji. Porazdelitev je povezana s procesi, v katerih te makromolekule sodelujejo. Ta prva statistična obdelava lastnosti MAP-ov je direktno povezana tudi z lastnostmi vpletenih makromolekul, na primer z njihovo maso in električnim nabojem. Ker o povzročiteljih MAP-ov ne vemo skoraj ničesar, so te informacije dragocene. Kmalu bo minilo sto let od odkritja MAP-ov, ki so še vedno nerešena uganka in zato manjša sramota astronomske spektroskopije. Ne vemo niti, kako in kje nastanejo. Raziskava objavljena v reviji Science dokazuje, da imamo orodja za obravnavo teh problemov in opazovanja, ki lahko odločijo med možnimi razlagami opaženega,” sta zaključila avtorja.

Zdrav tekoč obrok za na pot

Smutiji so v gladko bolj ali manj tekočo zmes zmešani napitki iz sadja, zelenjave in drugih dodatkov. Svoje ime so dobili po angleški besedi smooth, ki pomeni gladek, mehak. V mešalnik damo oprana in po potrebi olupljena živila, in sicer so spodaj, bližje rezilu, trde sestavine, na primer korenje ali oreščki, nato na kose narezano sadje in zelenjava, nazadnje pa listnata zelenjava, ki je najmehkejša, nazadnje dodamo vodo, s katero uravnavamo želeno gostoto. Možnosti in receptov za njihovo pripravo je tako rekoč neskončno, zato lahko zadovoljijo vsak okus, pa tudi vsak namen. Čeprav so smutiji eno samo zdravje, so hkrati tudi okusni in privlačnega videza, kar ni nepomembno, saj naj bi jedli in pili z užitkom.

S sadno-zelenjavnimi smutiji lahko organizmu hitro in enostavno zagotovimo potreben dnevni vnos hranljivih in za zdravje koristnih snovi. Dnevno priporočenih »pet na dan« ali celo več brez težav spravimo v najmanj tri- ali še bolje petdecilitrski kozarec smutija. Foto: Shutterstock

Potrebujemo živo hrano

V zadnjem času je aktualna tema, da moramo jesti več sadja in zelenjave oziroma da ju na splošno pojemo premalo. Slogan »pet na dan« je postal nekakšna mantra zdravega življenjskega sloga in hkrati opomin, da brez njiju preprosto ne gre. Dovolj je namreč dokazov, da je mogoče z zelenjavo in sadjem premagati bolezni, shujšati, doseči boljše počutje in videz, predvsem pa z vsakodnevnim uživanjem raznovrstne zelenjave in sadja postati ali ostati krepkega zdravja, odpraviti različne zdravstvene težave, ohraniti čilost, mladostnost in vitalnost. Dejstvo je, da organizem potrebuje svežo hrano, medtem ko ga industrijsko predelana umetna hrana, s katero so v sodobnem času preplavljeni različni super-, inter-, mega- in podobni marketi, obremenjuje ali mu celo škodi. To ugotavlja vse več ljudi, vendar pa v hitrem življenjskem tempu in ob številnih obveznostih ni vedno lahko telesu zagotoviti, kar potrebuje. Mnogo enostavneje je na poti v službo ali šolo in iz nje mimogrede pojesti, kar ponujajo lokali s hitro hrano, kupiti sendvič in plastenko umetne pijače.

S sadno-zelenjavnimi smutiji lahko presenetljivo hitro in enostavno organizmu zagotovimo zadovoljiv dnevni vnos hranljivih in za zdravje koristnih snovi. Dnevno priporočenih »pet na dan« ali celo več brez težav spravimo v velik, najmanj tri- ali še bolje petdecilitrski kozarec smutija. Njegovi prednosti sta tudi, da ga lahko vzamemo s seboj in da zanj lahko uporabimo sadje in zelenjavo, ki sta že prek optimalne zrelosti in svežine. Nekateri smutiji so zelo gosti in nasitni, nekatere lahko postrežemo tudi kot sladico.

Najprej trde, nato mehke sestavine

Za pripravo smutijev potrebujemo kakovosten in ustrezno močan električni mešalnik, kar je še posebej pomembno, kadar vanj dodamo oreščke, zamrznjene sestavine ali druga trda živila. Ročni mešalnik zadošča le za smutije iz mehkega sadja. Poleg kozarcev za sprotno uporabo potrebujemo tudi večji steklen kozarec ali vrč s pokrovom. Uporabimo lahko katerokoli sveže sadje in zelenjavo (izjemoma tudi zamrznjeno, posušeno ali vloženo), jogurt, kakavova zrna, oreščke, po želji tudi led, nekateri dodajajo tudi sladoled, sladkorni sirup in alkohol, ki pa se jim za zdrav napitek raje izognimo. Preprost smuti naredimo le iz dveh sestavin, ki se po okusu ujemata, za več raznovrstnosti pa uporabimo več različnega sadja in zelenjave.

Prvi dan novega zakona o delu na črno z vsemi topovi nad kršitelje

Nadzorniki z odredbo sodišča lahko pregledujejo tudi stanovanja.

Inšpektorji bodo na terenu posebno pozorno spremljali izbrane dejavnosti. Foto: Ljubo Vukelić

Število nadzorov

Leta 2012 je bilo opravljenih 256 nadzorov nad delom na črno, 131 leta 2013, do 31. julija letos so jih opravili 89. V istem obdobju so bile dodatno ugotovljene davčne obveznosti v višini 3,8 milijona evrov. V obdobju od leta 2012 do 31.7 2014 so inšpekcijske službe prejele 181 samoprijav, od tega 86 leta 2012, 65 leta 2013 in do 31. julija letos 30.

Ljubljana – Danes začenja veljati nov zakon o delu in zaposlovanju na črno. Inšpektorji bodo na terenu 24 ur na dan, vse dni v tednu, tudi ob praznikih. Poostren nadzor bo nad vsemi storitvenimi dejavnostmi, še posebno nad sezonskimi deli, kjer je možnost za kršitve večja.

Z mobilnimi enotami, ki jih sestavlja 171 inšpektorjev, bodo posebej pozorno spremljali dejavnosti kot so: inštrukcije, varstvo otrok, osebne športne trenerje, pomoč v gospodinjstvu, čiščenje objektov, kozmetične storitve, prodajo na sejmih, turistično vodenje ipd., pri čemer na finančni upravi zagotavljajo, da bodo vsi deli Slovenije enako obravnavani, ne glede na velikost krajev.

Finančni inšpektorji se bodo v nadzor dela in zaposlovanja na črno vključevali po potrebi, vendar bo njihovo delo v prvih dneh bolj intenzivno. Že v začetku bodo uporabljali vsa pooblastila, ki jih imajo po zakonu o finančni upravi. V nadzoru bodo ugotavljali dejansko stanje glede na naravo dela ter razmerje do naročnika ali kupca blaga oziroma storitev. Preverjali bodo status oseb, ki opravljajo določeno dejavnost, obseg dela in druge okoliščine, ki lahko privedejo do kršitev.

Na finančni upravi opozarjajo, da mora biti v primerih, ko delavci opravljajo delo pri delodajalcu na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, izvod pogodbe ves čas na lokaciji, kjer se to delo opravlja. Gre namreč za novost, s katero bodo zmanjšali verjetnost, da se pogodbe napišejo naknadno.

Noben prostor ni »varen«

Finančna uprava ima pooblastilo, da lahko nenajavljeni vstopijo na vsa zemljišča in v vse objekte in poslovne prostore, ki se uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, pri čemer se za poslovne prostore štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot lokacijo, na kateri opravlja dejavnost.

Inšpektorji bodo lahko vstopali tudi v stanovanja in zasebne prostore, vendar le z dovoljenjem lastnika oziroma z odločbo pristojnega sodišča, če bo obstajal utemeljen sum, da v stanovanju poteka dejavnost oziroma se v njem opravljajo dela, ki so v nasprotju z novim zakonom. Predlog za izdajo odredbe lahko vloži prekrškovni organ, ki je pristojen za izvajanje zakona, vendar na finančni upravi priznavajo, da bo šele praksa pokazala, v kakšnih primerih se bodo inšpekcijske službe posluževale tega ukrepa in koliko časa bo trajalo, da bo prekrškovni organ pridobil odredbo sodišča.

Nadzor nad oglaševanjem

Nov zakon je poostril tudi nadzor nad oglaševanjem dela na črno. Po novem je prepovedano naročanje, objavljanje in posredovanje oglasov in oglasnih sporočil v tiskanih in elektronskih medijih, če pravna oseba, tuj pravni subjekt, samozaposlena oseba, delodajalec ali posameznik ponuja delo na črno. V praksi gre v teh primerih najpogosteje za oglaševanje dela, ki ni registrirano ali se neka dejavnost opravlja še preden je sklenjena civilnopravna pogodba.

»Za nadzore nad nedovoljenim oglaševanjem bomo tekoče spremljali medije, v katerih se pojavljajo oglasi. Sledili bomo tudi oglasom na oglasnih panojih, na oglasnih deskah v javnih prostorih in oglasom, ki jih delodajalci mečejo v poštne nabiralnike,« so pojasnili na finančni upravi.

Inšpekcijske službe bodo obravnavale vse prijave, ki jih sprejemajo na elektronski naslov prijave.fu@gov.si. Pričakujejo, da jim bodo informacije posredovala tudi strokovna združenja in zbornice, ki so v preteklosti izrecno poudarjali, da je na tem področju premalo nadzora.

Je vaša vadba prelahka?

---

Redna, zmerna vadba, kot je na primer hoja, je za zdravje ključna. Intenzivna, npr. intervalna vadba ali pa jutranji tek, pa je lahko še koristnejša, vaše srce ohranja zdravo, linijo pa vitko. Kaj pa zmerna in intenzivna vadba sploh sta?

Glede na izsledke nove študije večina ljudi tega sploh ne ve – pa tudi vi verjetno ne telovadite tako intenzivno, kot si morda mislite.

Ekipa kanadskih raziskovalcev je želela ugotoviti, če ljudje, ki domnevajo, da sledijo priporočenim smernicam glede fizične aktivnosti, te tudi zares dosežejo. Za kar najboljšo učinkovitost pri zdravju se priporoča 75 min intenzivne oziroma 150 min zmerne aerobne vadbe na teden.

V študiji so raziskovalci zbrali 129 sedečih odraslih in jih seznanili s smernicami glede fizične aktivnosti. Večina prostovoljcev je rekla, da so te korake razumeli in jih bodo lahko tudi dosegli; drugi pa so rekli, da tem smernicam že sledijo in jih dosegajo v vsakdanjem življenju.

A že serija testov na tekalni stezi je pokazala resnico. Udeleženci so morali hodili ali počasi teči ob ‘lahki’, ‘zmerni’ in ‘intenzivni’ težavnostni stopnji v različnih zaporedjih, medtem ko so raziskovalci beležili njihov srčni utrip in maksimalno porabo kisika (tako izmerijo aerobno kapaciteto).

Lažji del testa so prostovoljci večinoma uspešno prestali. Ko pa so se lotili zmerne in intenzivne vadbe, pa večina ni vložila toliko truda, kot so mislili, da ga vlagajo – in s tem niso dosegli tega, kar predstavljata zmerna in intenzivna težavnostna stopnja.

Moški so se v študiji odrezali slabše kot ženske

87 % odstotkov moških je svojo sposobnost izvedbe vadbe ob zmerni težavnostni stopnji precenilo. V povprečju je njihovemu srčnemu utripu za 5 % zmanjkalo do stopnje, ki naj bi veljala za zmerno.

Pri intenzivni težavnostni stopnji 72 % moških ni uspelo, a številka še zdaleč ni tako visoka kot pri pri zmerni težavnostni stopnji. Povprečni srčni utrip je bil za 2 % prenizek, da bi dosegel intenzivno stopnjo.

Zakaj toliko ljudi podcenjuje zmerno in intenzivno težavnostno stopnjo?

“Morda niso dovolj seznanjeni s telovadbo, sploh z napornejšo, pa zato svoje sposobnosti podcenijo,« pravi vodilna raziskovalka Jennifer Kuk, profesorica kineziologije na Univerzi York, kjer so študijo izvedli.

»Po drugi strani pa lahko zaradi sporočil, ki jih prejemamo v zvezi s promocijo zdravja, in ki telovadbo prikazujejo kot ‘zabavno’ in ‘lažjo, kot si mislite’, ljudje mislijo, da sta zmerna in intenzivna vadba lažji, kot sta v resnici.«

Kako ugotoviti, kdaj telovadite dovolj intenzivno?

1. Srčni utrip

Najboljši način, da ugotovite, kako naj bi se počutili ob zmerni in intenzivni vadbi, je, da izračunate svoj najvišji srčni utrip, in sicer tako, da od številke 220 odštejete svojo starost.

Če ste stari 30 let, mora biti vaš najvišji srčni utrip torej 190 utripov na minuto. Nato med vadbo nadzirajte svoj srčni utrip z elektronskim monitorjem, ki ga velikokrat najdete tudi pri športnih urah.

Pri lahki težavnostni stopnji se bo vrednost najvišjega srčnega utripa gibala med 50 % in 63 %, pri zmerni med 64 % in 76 %, pri intenzivni pa med 77 % in 93 %.

2. Test hoje

Drugi način, kako ugotoviti težavnostno stopnjo, je test hoje. Med zmerno vadbo naj bi lahko govorili, peli pa že ne več. Med intenzivno vadbo pa tudi govoriti ne boste mogli.

Ukvarjanje z aktivnostmi pri zmerni in intenzivni težavnostni stopnji je ključno za zdravje, zato je pomembno, da ljudje zares razumejo, kaj te stopnje pomenijo ter posledično vzdržujejo zadostno raven težavnosti.