Sokovi – notranji zdravilci in čistilci

Obstaja veliko razlogov, zakaj je dobro uživati sveže pripravljene sadne ali zelenjavne sokove, toda to še ne pomeni, da se moramo odreči trdi hrani.

Z žvečenjem trde hrane sicer spodbujamo nastanek prebavnih encimov, vendar je v svojo dieto zelo dobro vključiti sadne in zelenjavne sokove predvsem zato, ker pomagajo presnoviti hrano, vitamini in minerali pa se zelo hitro absorbirajo v krvi.

Hranila v tekoči obliki

Da bi dosegli optimalno raven vitaminov in mineralov, bi morali pojesti dva kilograma sadja ali zelenjave na dan, kar se sliši ogromno, vendar lahko s sokovi to dosežete zelo hitro in na zelo okusen način.

S sočenjem se odstranijo tudi nepresnovljiva vlakna, ki otežujejo absorpcijo; na primer če pojeste surovi korenček, boste asimilirali samo 10 odstotkov betakarotena, s sočenjem (ko se odstranijo vlaknine) pa se asimilacija betakarotena poveča na 100 odstotkov.

Vlaknine so sicer zelo koristne, saj spodbujajo delovanje našega črevesja, vendar nimajo nobene prehranske vrednosti in tako lahko preostalo pulpo uporabimo za pripravo krekerjev ali piškotkov.

Dobro je vedeti, da trda hrana zahteva nekajurno prebavo, stisnjeni sokovi pa se asimilirajo v 15 minutah po zaužitju in hkrati ne obremenjujejo prebavnega trakta. Ker so v tekoči obliki, telo ne porablja lastnih encimov za prebavo in jih lahko uporabi za takojšnjo obnovo, izgradnjo in rast novih celic ali za zdravljenje bolezni, celjenje ran ipd.

Sokovi torej delujejo zelo čistilno na naše telo in kri.

Notranji zdravilci in čistilci

Sočimo lahko sadne sokove, zelenjavne sokove in sadno-zelenjavne sokove, ki jim dodajamo zelenje. Dodajanje zelenja sokovom je izjemnega pomena, saj vsebuje veliko klorofila.

Klorofil je naravna kemična snov, fitokemikalija oziroma naravno rastlinsko barvilo, ki ustvarja zeleno barvo in opravlja izjemne funkcije: ta proteinska spojina deluje kot naš notranji zdravilec, čisti naše telo, stimulira naše celice in izgrajuje nove rdeče krvničke.

Molekula klorofila je namreč izjemno podobna hemoglobinu v krvi, to je snov, ki prenaša kisik v našem telesu, in različni poskusi so pokazali, da lahko naše telo pretvori klorofil v hemoglobin, s čimer obogati našo kri.

Bolj temno je zeleno listje, več klorofila vsebuje (grenkejše je). Izkazalo se je, da klorofil preprečuje in zdravi veliko vrst raka in vseh vrst bolezni.

Klorofil razstruplja in čisti, lajša nihanja krvnega sladkorja, zmanjšuje ali odpravlja telesni vonj, blaži želodčne razjede, uničuje bakterije v ranah in pospešuje celjenje, zmanjšuje vnetne bolečine, alkalizira kri, pomaga čistiti jetra, čisti zobe in dlesni ipd.

S pomočjo sokov je vnos klorofila, vitaminov in mineralov res velik užitek. Pitje sokov vpliva tudi na vzpostavljanje pravilnega kislinsko-bazičnega ravnovesja.

Začnite s sadjem

Da boste lahko uživali v zelenih sokovih, je treba začeti z okusnimi sokovi. Za večino ljudi so to sadni sokovi. Najbolj bazična sadeža, ki močno alkalizirata našo kri, sta lubenica in melona, upoštevati je treba le, da ju uživate najmanj pol ure pred obrokom in nikoli takoj po obroku.

Potem pa sledijo ananas, agrumi (limone, limete), grozdje, hruške, mandarine, mango, papaja, marelice, jagode, jabolka …

Od korenja do spiruline

Pri zelenjavnih sokovih zelo bazično delujejo korenje, rdeča pesa, kumare, brokoli, šparglji, potem pa dodajate peteršilj (odličen za čiščenje ledvic), vodno krešo, špinačo, blitvo, brokoli, listnati ohrovt, koprive, regrat, različne vrste solate (rukola, endivija, berivka), vse vrste zelišč (meta, rožmarin, koriander, bazilika).

Medtem ko prejmete veliko klorofila v zelenolistnati zelenjavi, pa velja spomniti tudi na to, da je eden najbogatejših virov klorofila tudi v alfa alfa (lucerni), ječmenovi travi, algah, kot sta klorela in spirulina, in pšenični travi.

Nekatere izmed njih lahko vzgojite doma (recimo pšenično travo) in jo sočite, sicer pa je na voljo tudi v prahu.

Ko si boste pripravljali sokove, je pomembno, da uživate čim več različnih vrst sadja, zelenjave in zelenja, saj si boste tako zagotovili ustrezno količino hranil, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje in alkaliziranje vseh vitalnih organov.

Kako zaustaviti izpadanje las

kakoustavitizpadnajelas 210714

Lasje so okras naše glave. Kako poskrbeti, da bodo čim dlje lepi, zdravi in predvsem gosti?

Lasje so sestavljeni iz približno 97% beljakovin. Če telo ne dobiva zadosti beljakovin,  ne more nadomestiti las, ki vsak dan odpadajo, tisti pa, ki jih nadomesti, so lahko suhi, krhki ali šibki.

Svoje kodre lahko izboljšate z dodajanjem beljakovinsko bogate prehrane k vaši vsakdanji prehrani, kot so ribe, jajca, piščanec, stročnice in mlečne izdelke z visoko vsebnostjo maščob.

Železo:
Železo je še posebej pomembno, saj pomaga celicam prenašati kisik do lasnih mešičkov. Pomanjkanje železa je glavni vzrok za izpadanje las. Svoje zaloge železa lahko povečate z živalskimi viri kot so piščanec, ribe, jajca, svinjsko in goveje meso, zelena listnata zelenjava, marelice, stročnice, suhe slive, itd.

kakoustavitizpadnajelas 01

Vitamini:
Vitamin A proizvaja olja, ki ohranjajo vaše lasišče in pomaga pri zaščiti las. Pomanjkanje vitamina A pa vam lahko celo povzroči srbečico in zoprni prhljaj. Dober vir antioksidantov beta karotena so sladki krompir, korenje, paradižnik, mango, papaja, buče in zelena listnata zelenjava. Ta so precej pomembna za zdrave lase, zlasti biotin.

kakoustavitizpadnajelas 02

B Vitamin:
Zmanjšane ravni B vitamina lahko prispevajo k podhranjenosti lasnih foliklih celic. Dobri viri vitamina B so polnozrnate žitarice, stročnice, kvas, mleko in mlečni izdelki, krompir, oreški, zelena listnata zelenjava in grah.

kakoustavitizpadnajelas 03

Kalcij:
Kalcij je nujen. Super vir kalcija, pomembnega minerala za rast las so nemastni mlečni izdelki. Vsebuje tudi sirotko in kazein, dva kakovostna vira beljakovin. V skodelico skute vmešajte nekaj žličk lanenega semena ali orehov in dobili boste vaš dnevni potrebni odmerek omega 3 maščobnih kislin in cinka.

kakoustavitizpadnajelas 04

Cink:
Cink pomaga ohranjati naravnost. Pomanjkanje tega minerala lahko povzroči izpadanje las in trepalnic, kot tudi povzroča suho in luskasto lasišče. Ostrige so bogat vir cinka. Nekaj cinka lahko dobite v celih zrnih, piščancu, oreščkih, govejem mesu, stročnicah, bučnih semenih in jajcih.

kakoustavitizpadnajelas 05

V boj proti izpadanju las pa greste lahko tudi s keratinskimi pripravki. Z vnosom vseh 18 aminokislin, ki sestavljajo keratin, poskrbite za neposredno prehrano las.

Še nekaj o zdravu las:

Železo za življenjsko energijo


Železo je mineral, ki ga potrebujemo vsi, zlasti tisti, ki smo telesno dejavni, da se v naših telesih tvorijo rdeče krvničke, ki delujočim mišicam prenašajo kisik. Pomanjkanje železa v telesu povzroči slabokrvnost, to pa spremlja utrujenost, zasoplost, apatičnost in splošno pomanjkanje energije, kar se negativno odraža na delovni zmogljivosti. Prav tako je motena termoregulacija, imunski sistem je oslabljen.

Vloga železa v prehranjevanju in njegova absorpcija

Zavedati se morate, da je železo rudnina, ki jo telo vsrkava najtežje. Ni pomembno, ali pojeste dovolj hrane, ki vsebuje ta mineral, treba ga je uživati na način, da je telesu čim bolj razpoložljivo.

Vzdržljivostni športi tudi lahko izzovejo njegovo pomanjkanje. Prav tako se poslabš a aerobna učinkovitost in sposobnost organizma za ustrezno prilagoditev vzdržljivostnim treningom ter maksimalna poraba kisika.

Čeprav je kot kovina železo izvrstno za izdelovanje avtomobilov, v taki obliki človeku ne koristi. Človeško telo ga potrebuje v ‘ionski’ obliki.

Dejavniki, ki zmanjšujejo absorpcijo železa

Številne vrste ogljikohidratne hrane vsebujejo železo, vendar so železovi ioni vezani nanje tako močno, da jih prebava ne more iztrgati iz objema. Tako železo ostane povezano s temi ogljikovimi hidrati, ko potuje skozi prebavni trakt, in se na koncu izloči.

Vsrkavanje iz hrane se močno poslabša, če hkrati uživate druge vrste hrane, ki vsebujejo ‘blokatorje’ železa.

  • Znan primer je čaj, ki vsebuje čreslovo kislino. Ne glede na zdravstvene koristi čaja vedite, da si glede absorpcije železa delate medvedjo uslugo, če ga pijete po vsakem obroku z železom bogate hrane.
  • Hrana, ki vsebuje polifenole: kava (tudi brez kofeina), kakav in začimbe (origano) zmanjšujejo absorpcijo železa.
  • Kalcijeve soli in mlečni izdelki (mleko, jogurt, skuta, sir) zavirajo absorpcijo železa. Kozarec mleka zniža absorpcijo železa za polovico.

Previdno pri doziranja železovih pripravkov, saj se odvečno železo težko izloča iz telesa, zaradi prevelike količine se lahko zastrupite. Prav tako veliki odmerki železa ovirajo vsrkavanje drugih pomembnih mineralov, kot sta baker in cink, kar vodi do neravnovesja mineralov v telesu.

Dejavniki, s katerimi povečate absorpcijo železa
  • Če niste vegetarijanec, vsak teden vsaj dvakrat pojejte obrok, ki vsebuje pusto rdeče meso.
  • Če ste vegetarijanec, pojejte več fižola in drugih stročnic, zelenjave s temno zelenimi listi, jajc in orehov.
  • Uživajte čim več hrane, ki je bogata z vitaminom C (citrusi, jagode, mlad krompir, brokoli, paradižnik, paprike in kivi). Vitamin C v telesu pomaga pretvarjati železo v obliko, ki ga telo do štirikrat lažje vsrkava.
  • Previdni bodite pri uživanju čistih otrobov, ker so bogati s solmi fitične kisline, ki nase vežejo železo. Če želite pojesti več vlaknin, uživajte polnovreden kruh ali celo zrnje žit.
  • Kuhajte v nerjaveči jekleni posodi, ki hrano bogati z železom.

Meso je glavni vir železa. Železo živalskega izvora se lažje absorbira kot železo rastlinskega izvora, ki je pomembno za tvorbo hemoglobina. S kombinacijo vitamina C se boljše absorbira železo rastlinskega izvora. Kombinacija citrusov in žitaric je dobra za boljšo absorpcijo železa.

Hranila, ki vsebujejo veliko železa
  • Sadje: rozine, suho sadje (marelice, datlji, slive), jagode, borovnice, ribez, brusnice, aronija, hruške, banane in češnje.
  • Zelenjava: brokoli, špinača, beluši, buče, žito, paradižnikov sok, pšenični kalčki, gorčica, blitva, ohrovt, regrat in fižol.
  • Meso: jetra, vse vrste temnega mesa, perutnina, školjke in ribe.
Količina železa v nekaterih živilih

Rastlinskega izvora:

  • Alga chlorella: 225 mg/100 g
  • Alga spirulina: 150
  • Timijan: 135
  • Oves: 22
  • Sezamovo seme: 10
  • Pšenični kalčki: 9,5
  • Proso: 9,0
  • Kuhana soja: 8,4
  • Fižol: 6,2
  • Tofu: 5,3
  • Marelice, posušene: 4,7

Živalskega izvora:

  • Školjka: 27,0 mg/100 g
  • Prašičja jetra: 17,8
  • Ostrige: 8,9
  • Goveja jetra: 6,1
  • Govedina: 2,7
  • Morski rakci: 3,1
  • Sardine: 2,7
  • Puran:2,2
  • Piščanec: 1,1
  • Ribe: 1,1
  • Svinjina: 1,1

Ocenite stopnjo dejavnikov, ki lahko povečajo nevarnost za pomanjkanje železa:

  • Moj šport je specifično vzdržljivostne narave,
  • sem ženska – imam redno menstruacijo z močno krvavitvijo,
  • sem mati – v družini se pojavlja slabokrvnost,
  • sem vegetarijanec/-ka,
  • sem vegan/-ka,
  • pri obrokih pijem kavo ali čaj,
  • pojem veliko otrobov,
  • jem samo belo meso in ribe,
  • sem reden/-na krvodajalec/-ka,
  • kuham v aluminijasti ali emajlirani posodi (ne kuham v posodi iz nerjavečega jekla),
  • pogosto jemljem antibiotike, aspirin ali zdravila za nevtraliziranje želodčne kisline.
Koliko železa potrebujemo?

Železo

Nekaj dejstev o železu

Človeško telo vsebuje približno 2 do 4 grame železa, od katerih je okoli 60 odstotkov vezanih v hemoglobinu, 25 odstotkov v feritinu in hemosiderinu in okli 15 odstotkov v mioglobinu in v encimih.

Normalna vrednost v krvi in plazmi je 26, 8 do 44, 7 qmol (1, 5 do 2, 5 mg/l) seruma. Optimalni dnevni vnos za ženske, ki so redno telesno dejavne, je 18 mg.

Ženske z menstruacijo izgubijo 28 mg železa na mesec, kar se hitro podvoji, če krvavijo močneje ali če uporabljajo znotrajmaternično kontracepcijo.

Moški imajo 6 do 7 odstotkov več rdečih krvničk kot ženske in kar 12 do 15 odstotkov več hemoglobina. Liter krvi povprečne ženske torej ne more prenašati toliko kisika kot liter krvi povprečnega moškega.

Jasna Zagrajšek


WordPress Themes