Domači sirup, ki izboljša krvno sliko

Ste pogosto utrujeni in brez volje? Mogoče je že pravi čas, da preverite svojo krvno sliko. Obstaja tudi nekaj naravnih sestavin, ki izboljšajo krvno sliko in splošno zdravstveno stanje. Tokrat vam predstavljamo sirup iz kombinacije sestavin, za katere je znano, da pozitivno delujejo na krvno sliko in kakovost krvi. Kura s tem sirupom je priporočljiva dvakrat letno.
S spodnjim receptom boste pripravili približno 2 litra sirupa, kar zadostuje za 15-20 dni. Sirup pijemo vsako jutro 1 dl na prazen želodec, dokler ne porabite vsega.

Sirup za boljšo kri

Sestavine:

  • 1 kg rdeče pese
  • 1/2 kilograma korenja
  • sok ene limone
  • 2-3 pomaranče
  • 2 kisli jabolki
  • 500 gramov cvetličnega medu

Priprava:

  • Rdečo peso, korenje in jabolka narežemo na majhne koščke in iz njih s pomočjo sokovnika iztisnemo sok.
  • Iz limone in pomaranč ročno iztisnemo sok in ga dodamo prej pripravjeni mešanici.
  • Na koncu dodamo kozarec medu, najboljši je cvetlični med.
  • Vse dobro skupaj premešamo, da se med raztopi in zmeša s sokom.
  • Količina pomarančnega soka je lahko večja, saj le-ta daje sirupu vonj in okus.
  • Sirup prelijemo v steklenice.
  • Sirup pijemo vsako jutro približno 1 dl na tešče.

Kure s sirupom ne ponavljamo več kot 2x letno.

Poglejte si tudi recept za čajno mešanico za čiščenje krvi >>

Zlato mleko – napitek, ki ima preko 150 zdravilnih učinkov

Zlato mleko je okusna in neverjetno zdrava pijača, še posebej primerna za uživanje v večernih urah.

Zlato mleko je ime dobilo po svoji rumeni barvi, ki mu ga daje kurkuma. Kurkuma oz. njena sestavina kurkumin vsebuje polifenole, ki so glavna učinkovina te začimbe in ki mu pripisujejo več kot 150 potencialnih terapevtskih učinkovitosti. Če naštejemo le nekaj izmed njih: je močan antioksidant, deluje protivnetno in proti raku. V kombinaciji s črnim poprom se njegov učinek še poveča.

Zlato mleko

In kakšen je recept za zlato mleko,  ta čudežni napoj?

Sestavine za kurkumino pasto:
1/4 skodelice kurkume v prahu, 1/2 žličke mletega črnega popra, 1/2 skodelice filtrirane vode.

Priprava:
Zmešajte vse sestavine v manjšo posodo. Segrejemo na srednjem ognju in mešamo, dokler zmes ne postane gosta pasta. Pustimo, da se pasta ohladi in jo shranimo v majhni posodi v hladilniku.

Sestavine za zlato mleko:
1 skodelica mandljevega mleka, 1 žlička kokosovega olja, 1/4 čajne žličke ali več kurkumine paste in medu.

Priprava:
Zmešajte vse sestavine razen medu v lonček za kuhanje. Segrejte na srednjem ognju in medtem ko se segreva neprestano mešamo. Pomebno je, da ne pustite, da zlato mleko zavre. Za boljši okus dodamo malo domačega medu.

Ajurveda pravi za zlato mleko da:

  • deluje protivnetno
  • je močan antioksidant
  • deluje proti vnetju sklepov
  • je antiseptik
  • je tudi analgetik
  • krepi imunski sistem
  • deluje proti raku
  • pomaga vzdrževati raven holesterola
  • ugodno deluje na prebavni sistem
  • pripomore k razstrupljanju jeter
  • uravnava presnovo in telesno težo
  • uravnava krvni tlak
  • izboljšuje spomin
  • znižuje raven trigliceridov
  • pomaga pri nevroloških težavah
  • lajša in odpravlja različne težave s kožo

Postopek si lahko ogledate tudi v videu:

Turmeric Golden Milk Recipe

AJURVEDA O DOŠAH

Ajurveda v svoji osnovi temelji na konceptu treh doš ali treh osnovnih tipov človekove konstitucije ali ustroja. Iz etra in zraka se oblikuje ustroj vata, iz ognja in načela vode nastane pita, kapha pa iz vode in zemlje. Elementi in doše določajo osnovno naravo posameznika, z njihovo pomočjo pa je ob morebitnih obolenjih mogoče pripraviti tudi ustrezen način zdravljenja, ki je popolnoma prilagojen posameznikovim potrebam.

Doše

Vsaka doša ima svoje lastnosti

Vata je suha, hladna, svetla, gibljiva, trda, groba, subtilna, bistra in se hitro spreminja. Vato pojmujemo kot življenjsko silo na sebi, zaradi česar najlažje ustvari bolezen. V sebi obsega pito in kapho.  Vata v naravnem stanju vzdržuje energijo volje, vdiha, izdiha, gibanja, ravnovesja tkiv in ostrine čutov. Vata se nahaja v debelem črevesu, kolkih, stegnih, ušesih, kosteh in čutilu za dotik. Glavni sedež je v debelem črevesju, kjer se kopiči in povzroča bolezen. Naj poudarimo, da jo od tod lahko neposredno izločimo iz telesa.

Pito lahko opišemo kot vročo, svetlo, tekočo, subtilno, ostro, mehko in bistro. Vlada vročini in vsem kemijskim reakcijam. Pita je v normalnem stanju odgovorna za prebavo, vročino, vidno zaznavo, lakoto, žejo, lesk kože, inteligenco, odločnost, pogum in mehkobo telesa. Pito najdemo v tankem črevesju, želodcu, znoju, loju, krvi, plazmi in čutilu za vid. Glavna lokacija pite je tanko črevo, kjer se kopiči. Od tod jo lahko tudi neposredno izločimo iz telesa.

Kapha pa je hladna, vlažna, težka, počasna, topa, statična, gladka in gosta. Skrbi za ohranjanje ravnovesja v telesu. Kapha skrbi za čvrstost in stabilnost, vzdržuje telesne tekočine in vpliva na pozitivna čustva, kot so ljubezen, mir in odpuščanje. Kapha se nahaja v prsih, grlu, glavi, trebušni slinavki, rebrih, želodcu, plazmi, tolšči, nosu in jeziku. Glavni sedež kaphe je v želodcu, kjer se tudi kopiči in povzroča obolenja.

Kako določiti konstitucijo

Ljudje individualno konstitucijo pridobimo ob rojstvu in ta se potem tekom življenja ne spremeni. Glede na prevladujočo došo sicer obstajajo trije tipi, vendar pa obstajajo tudi kombinacije in variacije. Marsikoga namreč enako močno opredeljujeta dve doši.

Tri doše obstajajo v čisto vsej naravi in rastline niso tu nobena izjema. Za kapha rastline je značilna bujna rast, obilno listje in velika količina rastlinskih sokov. Rastline so goste, težke, sočne in vsebujejo veliko vode.

Vata rastline prepoznamo po redkem listju, grobem in razpokanem lubju, skrivljenih in zgrbančenih vejah, imajo pa tudi malo soka.

Pita rastline pa so svetle in imajo tudi svetle cvetove. Imajo veliko moč in vsebujejo veliko sokov. Lahko so strupene.

Kako tri doše vplivajo na zdravljenje bolezni

V primeru obolenja je zelo pomembno, da poznamo posameznikov konstitucijo, saj bomo le tako našli najprimernejšo obliko zdravljenja. Do nekega obolenja lahko pride pri čisto vseh konstitucijah, vendar je obravnava vsakega posameznika različna.

Astma se lahko na primer pojavi zaradi motene kaphe (preveč vode v pljučih), motene vate (preobčutljivost pljuč) ali motene pite (kopičenje  vlage in vročine v pljučih). Isto zdravljenje ne bi obrodilo istih sadov pri vseh oblikah konstitucije. Če vemo le, kako določeno zelišče deluje pri specifični bolezni, tako še nikakor ne moremo potrditi ustreznega zdravila. Poleg tega moramo poznati tudi konstitucijo, na katero deluje zelišče. Šele ko združimo oba vidika, lahko natančno določimo resnično učinkovito zdravljenje.

Povzeto po: Frawley D., Lad. V.: Joga zelišč – ajurvedski vodnik po zeliščarstvu (Orbis,

Ajurvedski napitek

Sinergija je beseda, ki ajurvedo najbolje opiše. Zato je sklopu ajurvedskega načina prehranjevanja ali pa občasno uporabo ajurvedskih pripravkov najbolje uporabljati predpisane kombinacije sestavin in okusov, ki na koncu v našem telesu združijo svojo zdravilno moč. Nemalokrat pa najdemo tudi recept, v katerem skoraj vse sestavino najdemo praktično z našo hišo, to se pravi so sestavine lokalnega izvora.

ajurvedski sok

Ajurvedski sok za zdrav začetek dneva je mešanica jabolk, korenja, kopriv, ki mu dodamo ščepec cimeta. S spreminjanjem deleža sestavin, lahko sok prilagodite vaši osebni Doši in s tem izkoristite kar največ koristi za vaše zdravje.  Več o došah si preberite tukaj.

Sestavine:

  • šopek vršičkov dveh mladih kopriv
  • 3 korenja
  • 2 sladki rdeči jabolki
  • ščepec mletega cimeta

Priprava:
Stresite vse sestavine v mešalnik, zmešajte in takoj spijte. Kozarec tega soka lahko redno pijete zjutraj.

Nasveti za pripravo:
Glede na to, da koprive aktivno delujejo in povečujejo Vata došo, sok potrebuje uravnoteženje in prilagoditev za ostale doše. Vata ljudem, zato svetujemo, da v sok dajo manj svežih kopriv. Korenje je zdravo in koristno za vse tri doše, zlasti poleti ima učinek hlajenja ter uravnoveša Pito došo, medtem ko sladka jabolka delujejo za uravnoteženje doš vata in kapha. Ljudje iz teh dveh doš pa bodo zelo zadovoljni z nekoliko več koprive.

Tako pripravljen sok uravnoveša vse tri doše.

http://www.vestinet.rs/zdravlje-2/kako-efikasno-ocistiti-organizam-od-otrova-i-parazita

6 prehranskih trendov – zdravi ali nevarni?

6 prehranskih trendov - zdravi ali nevarni?

Nova dieta, nov prehranski trend … Svojemu telesu seveda vsi privoščimo le najboljše. Toda ali so vsi ti novi prehranski trendi res tako zelo zdravi?

1. Paleo

Pri paleo dieti se osredotočite na starodavne oblike prehrane. Je se samo tisto, kar je človek jedel že pred 20.000 leti. Več o tem si lahko preberete na povezavi Kaj je paleo način prehranjevanja.

Kaj pa mnenje strokovnjaka:
  • Prehrana je lahko zelo enolična.
  • Prednost: tabu so gotovi izdelki in hitra prehrana, v središču pa naravna živila, predvsem meso in ribe.
  • Pomanjkljivost: premalo žit, olj in mlečnih izdelkov.

2. ‘Volumetrics’

Dieta se tako rekoč osredotoča na občutek polnosti. Tega pa ne zagotavlja število kalorij ali grami maščobe, beljakovin ter ogljikovih hidratov, temveč vrsta in količina hrane. Zato pri dieti izbirate med živili z malo kalorijami in veliko vsebnostjo vode.

Dieta vključuje 4 kategorije živil:

1. kategorija: sadje, zelenjava (npr. brokoli, paradižnik, gobe) in juhe v “neomejenih” količinah.

2. kategorija: polnozrnata živila (rjavi riž, polnozrnate testenine …), beljakovine (iz pustega mesa), stročnice in mleke z manj maščobami.

3. kategorija: kruh, lahke sladice, nemastni pečeni prigrizki, siri, meso z več maščobami v zelo omejenih kiličinah.

4. kategorija: nič ali zelo zelo malo ocvrte hrane, sladkarij, piškotov in drugih predelanih živil.

Mnenje strokovnjaka:

Veliko volumna pomeni malo kalorij. Želodec bo sicer poln, dobil pa bo malo energije. Idealno sicer za hujšanje, ker pojeste več sadja in zelenjave.

3. Fleksitarijanstvo

Fleksitarijanstvo je skovanka besed fleksibilno in vegetarijanstvo. Preprosto povedano – gre za za dieto, pri kateri jeste večinoma hrano rastlinskega izvora, meso pri tej prehrani pa se na krožniku znajde zelo redko, če pa že, pa iz trajnostne reje.

Mnenje strokovnjaka:

Osnova je vegetarijanska prehrana, ni pa prepovedano občasno zaužitje mesa in rib. Shujšali ravno ne boste, boste pa zdravi in v dobri formi.

Prednost: ker je dieta prilagodljiva, fleksitarijanec tako npr. doma pripravlja vegetarijanske jedi, ko pa je zunaj, nima nič proti mesu.

4. Zeleni smutiji

V zadnjem času postajajo vse bolj priljubljeni. Sestavljeni so sicer iz sadja, vendar imajo visok delež listne zelenjave, na primer ohrovta, špinače, kopriv …

Mnenje strokovnjaka:

Sokovi vsebujejo nizkokalorično, zdravo zelenjavo, solate ali zelišča. Ker pa je osnova v veliko primerih sadje, to predstavlja tudi veliko kalorij, ki se hitro prebavijo, vendar smo kmalu spet lačni. Če želite shujšati, naj bo smuti predvsem zelenjavni.

Slabost: Rastline v svojih listih, ki so navadno najbolj hranilno bogati del rastline, prenašajo sledi alkaloidov, ki sicer v majhnih ne predstavljajo nevarnosti, temveč celo krepijo imunski sistem, če pa to več tednov neprekinjeno uživate se lahko začnejo alkaloidi kopičiti v telesu in sprožijo neželene simptome, ki so posledica zastrupitve.

5. ‘Clean Eating’

Kot pove že samo ime (‘čista prehrana’), ta dieta stavi na živila, ki niso obdelana industrijsko ali kemično.

Mnenje strokovnjaka:

Priporočljivo, ker se tako avtomatsko izognemo industrijsko pridelani hrani in se osredotočimo na naravna, zdrava živila, kot so zelenjava, sadje in žita, ki tvorijo osnovo.

6. Brez laktoze (in/ali glutena)

Vsak mlečni izdelek vsebuje mlečni sladkor, t. i. laktozo, ki se v našem želodcu razgradi v encim, da ne obremeni črevesja in ne povzroči prebavnih težav. Če tega encima ni, pride do netolerance. Prizadetemu v tem primeru pomagajo živila brez laktoze. Veliko pa jih tovrstne izdelke uživa kar preventivno. Pa jih je res treba?

Mnenje strokovnjakov:

Ob poplavi živil brez laktoze, bi si mislili, da je danes ne prenaša nihče več. Zmagovalec tega strahu pred laktozo pa je predvsem živilska industrija, ki dobro služi s pomočjo dražjih izdelkov.

Zaradi odpovedovanja laktozi še ne boste vitki. Ti izdelki imajo namreč ravno tolikšno število kalorij kot običajni mlečni izdelki. Podobno je pri brezglutenski dieti. Gluten namreč ni tisti, ki redi.

Prednost: Izogibanje glutenu je zato smiselno le za bolnike s celiakijo, zagotovo pa je zdravo, če pojeste manj izdelkov iz bele moke.

Presna prehrana – jedilniki

Tied-up
Take ali podobne nemočne izjave velikokrat slišim od ljudi. V glavnem gre za nemoč spremeniti kaj na bolje, čeprav se prizadeti dobro zaveda, da je daleč od tega, kar bi rad ali kar bi bilo potrebno za harmonično sobivanje z bližnjimi ali za zdravo življenje, polno življenja. Izgovori iz naslova pridejo prav na vseh področjih.

Ljudje ponavadi poskušajo biti boljši z osebnim prizadevanjem. Nekateri si zastavijo postne cilje. Berejo knjige in se poskušajo spremeniti, izboljšati. Nekaterim uspe, mnogim ne – in potem ponavljajo, da takšni pač so.

Pa ni čisto res, da takšni pač smo in da se nič ne da pri vsem tem. Le bolj pri temelju bi morali začeti s spremembo. Osebno prizadevanje je na višjem –duhovnem  nivoju in mora priti potem, ko smo sanirali temelj. Ta temelj pa je po moji izkušnji fizični nivo. Tudi prehrana spada na ta – fizični nivo. Prizadevanje na duhovnem področju ne bo tako uspešno, če bo težava na fizičnem nivoju ostala nedotaknjena.
Veliko torej lahko naredimo z zelo preprostimi spremembami na našem krožniku.

Vsaj moja izkušnja preteklih mesecev je takšna.

Pred avgustom 2008 sem jedel običajno tj. kuhano hrano. Zelo malo mesa. Predvsem pa hrano z veliko kruha, kosmičev in tudi sladkega. Tudi mlečnih izdelkov občasno precej.
Dostikrat sem bil slabo razpoložen, zlovoljen in razdražljiv. Skoraj neprestano utrujen. Kar samo od sebe mi je neslo, da sem drugim očital, zakaj so takšni kot so in ne boljši. Predvsem otroke sem pogosto “vzgajal” tako, da sem jim očital nepopolnost.

Ko sem avgusta 2008 spremenil hrano – nič ogljikovih hidratov (nič kruha, nič sladkega) je šlo najprej zelo na bolje, potem pa po nekaj mesecih precej na slabše. Postal sem zelo zlovoljen, vzkipljiv in zadirčen. Otroci so se me začeli bati. Postali so napeto pozorni, da ne bi s čim “zakrivili” mojih izbruhov. Neprestano so morali paziti, kdaj me bo kaka stvar spravila v slabo voljo in bom vzrojil. Grozen je občutek, da si za nekoga zelo pomembna oseba in hkrati negativec.

Potem pa sem po novem letu 2009 prešel na presno hrano.
V istem času sem dvakrat opravil čiščenje jeter.
Nekaj kasneje sem opravil še hidrokolon terapijo.
Odtlej bolj ali manj vztrajam na presni hrani. Moje stanje je BISTVENO boljše. Moja potrpežljivost je nenavadno narasla. Zlovoljnost je redka. Z majhnim osebnim prizadevanjem mi uspeva tudi to, da otrok ne “vzgajam” več z očitanjem (kazanjem na nepopolnosti – nikolizadostnostjo), kar je bila rak rana mojega otroštva.
Celo otroci in žena so to opazili. Imam torej zelo močan argument, zakaj vztrajati na presni hrani.  Preprosto je veliko boljša, kot vsa druga.

Sitnost, slabovoljnost v mojem primeru torej ni bila prav nič “stvar karakterja”, temveč čisto “stvar krožnika”.

Presni dnevni meni 11

30.03.2009

7:30 Zajtrk
1 limona
2 pomaranči
1 grenivka
1 hruška
2 kivija

11:30 Malica
2 banani
1 hruška
1 jabolko

13:00 Kosilo
Solata iz naribane nadzemne (2 kom) in podzemne kolerabe (1/2 kom) in korenja (5 kom)
Malo manga

16:30
2 pomaranči

17:30
2 banani

18:00
1 banana
1 suha figa

19:15 Večerja
1 avokado
1 pomaranča
Košček kokosovega peciva
pol pesti indijskih oreškov

Za kosilo sem pojedel preveč solate. Ker popoldne nisem nehal jesti, sem imel zvečer že precej obtežen želodec.

Bil sem na hidrokolon terapiji

29.03.2009

Bil sem torej na čiščenju debelega črevesa.
Star sem štirideset let. Večino svojega življenja mislim, da zdravo živim. Na hidrokoloniku zato niso prišle na dan nobene umazane usedline preteklih let. To nekako potrjuje, da je bila moja odločitev ZA zdravo življenje, pravilna. Potrjuje, da zadnjih nekaj let nisem hodil po napačnih poteh, kar se tiče prehrane.
Vsaj deloma. Kajti res je, da ni bilo črnih usedlin ali oblog, bilo pa je veliko sluzi. Če razmislim za nazaj, je to nekako logično.
Res nisem jedel masti, mesa in visoko predelane hrane v velikih količinah ali pa čipsov, McBurgerjev in podobne junk hrane. Res pa je tudi, da sem jedel malo sadja in zelenjave in precej, precej sladkega. Predvsem pa sem zadnja leta vedno jedel veliko polnovrednega domačega kruha in na njem sladkih namazov (med, maremlada) ali mlečnih namazov. Tudi precej mlečnih izdelkov sem jedel. Odtod menda pride sluz. Od kruha in mleka. In jaz to lahko 100% potrdim.  Moja izkušnja je takšna.
Malo preden sem šel na hidrokolon sem nehal jesti vse žitne izdelke vključno s kruhom in kosmiči. Že kakšen mesec prej sem nehal jesti vse mlečne izdelke. In počasi je sluz izginjala. Trajalo je sicer vsaj kak mesec, vendar zdaj sluzi na toaletnem papirju preprosto ni več. Tudi težave s hemoroidi in srbečico so popolnoma izginile.

Kaj je torej drugače po opravljeni hidrokolon terapiji?
Ni več težav s sluzjo, srbečico, hemoroidi.
Prebava je drugačna. Občutek imam, da veliko bolj učinkovita. Zagotovo imam veliko več energije in vitalnosti, kot prej. Zdaj imam vedno dovolj fizične energije, da opravljam dve službi. Dopoldne v službi in popoldne, brez počitka po kosilu, še doma na kmetiji. Nikoli čez dan mi ni treba počivati in “sestavljati nazaj skupaj”.  Kave in drugih poživil (npr. čokolade) ne jemljem. To prej nikakor ni bilo mogoče. Zdaj sem lahko ves dan od 5:00 do 20:00 v pogonu. In to mi sploh ni težava.
Podobno stanje sem doživel že od avgusta do decembra 08, vendar ne tako stabilno in ne vsak dan. In takrat je bilo tega vedno manj, dalj ko se držal takratno dieto z veliko beljakovinami in maščobami.

Res pa je, da ne vem natančno, če k vsemu temu odločilno pripomogla prav hidrokolon terapija. Kot sem že napisal zgoraj sem pred parimi meseci ukinil mleko in mlečne izdelke, pred kakim mesecem kruh in žitne izdelke, že prej visokopredelano industrijsko hrano (sladkor, sol, vse kar je predelano in pakirano, sladkarije…).
En teden pred hidrokolon terapijo sem prešel na presno hrano. Odtlej vztrajam na tem in nameravam tudi v prihodnje.
Sprememb je bilo torej v zadnjih mesecih kar precej in zelo težko bi rekel, da je za občutno izboljšanje zaslužna samo hidrokolon terapija. Zagotovo pa je eden od pomembnih stebrov, na katerih stoji sedanje dobro počutje in stanje.

Hidrokolon terapija je bila zame eden od ukrepov s katerimi svojemu življenju dajem več življenja.

Presni dnevni meni 10

28.03.2009

5:45 Zajtrk
6 riževih vafljev + Plamil majoneza
bezgov čaj

7:30
2 pomaranči

9:15
5 banan

10:30
2 banani

12:15
1 hruška GI=43

12:45
1 jabolko  GI=44

13:45 Kosilo
Presna juha iz ohrovta, brokolija in malo avokada
solata iz endivije in paradižnika

16:30 Malica
dve pesti brazilskih oreškov
1 pomaranča  GI=48

19:15 Večerja
5 riževih vafljev + kokosovo olje za namaz
voda + malo rooibos čaja

Dopoldne sem naredil neumnost s preveliko količino banan. Čez kakšno uro ali dve sem postal šibak in cunjast. Moja razlaga: Velika količina banan (sladkorja) dvigne raven inzulina, ta poskrbi, da se sladkor odloži v “shrambe”. Potem sem začel fizično delati in raven sladkorja se je (očitno) naglo znižala. Nastopila je šibkost in cunjavost. S hruško in jabolkom sem nekako rešil zaplet. Potem ni bilo več težav.
Popoldne je bilo super. Ugotovil sem, da k brazilskim orehom zelo pašejo pomaranče. Zelo olajšajo prebavo in oboje skupaj da energijo.

Moja pot od običajne (nezdrave) do bolj zdrave prehrane

28.03.2009

Prehrana mojega otroštva je bila običajna. Tipična kmečka hrana s primesmi “malo boljšega”, pa res bolj malo. Jedli smo veliko domače hrane, tudi živalske in mastne. Veliko smo delali na kmetiji. Zelo veliko kuhanega, sveže bolj za dodatek. Malo kupljenega in veliko domačega.
V času otroštva sem se pridno razvijal v sladkosnedneža.

Dijaški in študentski čas prinese s sabo tudi neredno in “menza” prehrano. Nimam točnih podatkov, spominov ali opazovanj, ampak ta čas se mi zdi najhitrejša pot navzdol v moji prehrani in počutju. Iz študentovskih let se prvikrat spomnim težav s koncentracijo in utrujenosti.
Menza hrana je očitno zelo hitro in slabo delovala.

Zadnjih deset in še nekaj let (od 1995 naprej) sem se prehranjeval vsebolj vegetarijansko. Meso sem jedel zelo redko, običajno takrat, ko bi bilo treba na dolgo in široko pojasnjevati zakaj ne jem mesa. Ker se vedno držim načela, da prehrana ni religija, sem bil raje tiho in pojedel kar so postavili na krožnik, potem pa spet živel po svoje naprej.

Nekako sredi leta 2007 sem začel ločevati različne vrste hrane med seboj.

Avgusta 2008 sem naredil zelo odločen in velik rez v moji prehrani.
Ukinil sem porabo vseh ogljikovih hidratov, kolikor se je le dalo (ohranil sem riževe vaflje in nekaj drugih malenkosti). Izboljšanje počutja je bilo enormno. O tem lahko več dobite na tem blogu, ki sem ga ravno v tem času začel pisati.

Nekako v novembru ali decembru 2008 sem po izkušnjah med dieto ukinil vse mlečne izdelke.

Februarja 2009 sem iz prehrane izločil najprej kruh, potem pa še vse ostale žitne izdelke.

V začetku marca 2009 pa sem prešel na presno hrano.

Dnevni presni meni 09

27.03.2009

5:00 Zajtrk
Pol melone

6:00
4 namočene suhe fige

7:15
20 dag suhih hrušk namočenih čez noč

10:00
1 jabolko
1 hruška

11:00
4 banane

12:00
pest brazilskih oreškov

13:00
1 pomaranča

14:00
2 pomaranči
4 kiviji

14:00
pest brazilskih oreškov
1 pomaranča

19:00 Večerja
4 x riževi vaflji + plamil majoneza
čaj z vodo

Suhih hrušk je bilo zjutraj preveč ali pa so prehitro sledile meloni in figam. Ni bilo dobro.

Presni dnevni meni 08

26.03.2009

5:15 Zajtrk
2 pomaranči
2 kivija
2 hruški
1 krepka dlan suhih brusnic (verjetno osladkanih)

10:00 Malica
2 jabolki
1 hruška

11:30 Malica
1 hruška

12:30 Malica
4 banane

15:30 Kosilo
6 paradižnikov v solati
manjša porcija radiča štrucarja
3 žličke kokosovega olja

18:45 Večerja
1 hruška
2 banani

Danes je bil spet malo slabši dan. Po 10:00 se mi je počutje poslabšalo. Krivim inzulinski nihaj, ki sem ga verjetno sprožil z posladkanimi brusnicami. Na etiketi sicer ni pisalo, da bi vsebovale sladkor, vendar so ga očitno vsebovale. Dvomim, da bi bile po naravi tako sladke.

Presni dnevni meni 07

25.03.2009

6:00 Zajtrk
2 pomaranči
1 grenivka
2 kivija
1 jabolko
1/4 avokada

11:30 Malica
4 zrele banane

13:45 Kosilo
2 paradižnika
Srednja porcija narezanega gomolja zelene

15:30 Malica
2 banani

17:00 Prigrizek
Pest posušenih bučnih semen

18:00 Večerja
1 mango
3 hruške

19:00
1 banana

O pobijanju živali za hrano

25.03.2009

“Dokler bodo na svetu klavnice, toliko časa se bodo ljudje klali po bojiščih!”
Lev Tolstoj

Ali pa slavni Leonardo Da Vinci: “Že zelo zgodaj sem se odpovedal uživanju mesa. In prišel bo čas, ko bodo ljudje na ubijalce živali gledali tako, kakor danes gledamo na morilce ljudi!”

“Bog želi, da stojimo živalim ob strani, kadar potrebujejo našo pomoč. Vsako bitje v stiski ima enake pravice do varstva!”
Frančišek Asiški

“Kdor se hoče dvigniti nad vsakdanje življenje, naj se varuje krvave hrane in naj si za kuharja nikar ne izbere smrti!”
Joseph v. Gdrres, katoliški publicist

Presnojedec začetnik v restavraciji!?

23.03.2009

Kaj se izcimi iz tega?
Kaj neki…? Težave in to ne majhne.

V soboto sva z ženo šla v bližnjo gostilno, da proslaviva najino obletnico.

Že vnaprej sem vedel, da bo nekoliko neroden položaj, če bom naročil kar bi rad jedel in kar zadnje čase jem. Eno velikansko solato. Naše gostilne so pač takšne, da solate lahko poješ v velikih količinah pa ne bo več kot 5 ali 6 evrov. Oštir bo grdo gledal, če bova sedela dve ali tri ure in naročila solato, čaj in deci vina za 10 evrov. In tako sem brskal po meniju, če bi bilo še kaj primernega. Ker nisem našel prav nič res primernega, sem se odločil za “manjše zlo” in naročil vegetarijanski krožnik. To je bila mešanica kuhane (?!) zelenjave, krompirjevih in zdrobovih ocvrtkov, kuhanega riža, zraven pa je bil še kos ocvrtega sira. “No dobro”, sem rekel,  “jaz bom zelenjavo, ti pa ostalo”. In sem pojedel kuhano zelenjavo, zraven pa največjo mešano solato, ki so jo imeli in kot sem jo upal naložiti, da ne bi grdo izgledalo. Zraven sem pil čaj z limono.
Že do te točke je bilo kar nekaj kršitev moje diete. Namiksal sem vse polno različnih vrst hrane, koruza v solati je bila verjetno kuhana, rdeča pesa je bila zagotovo kuhana, rdeča pesa je bila zelo močno okisana, zelenjava z vegetarijanskega krožnika je bila kuhana, poleg tega sem poskušal tudi ocvrtke, čaj ki sem ga pil je bil kuhan, dodal sem mu tudi med. Za povrh pa me je proti koncu obeda zagrabil vonj ocvrtega sira in sem pojedel še polovico tega in dodal nekaj požirkov vina. Za piko na i pa se je vsega skupaj nabralo zelo veliko in krepko sem se prenajedel.

Posledice? Ja, začelo se je že zelo kmalu. Krči in zvijanje v prebavi. Natančno tako kot v svojem videu opisuje Victoria Boudenko. Kasneje napenjanje. Ponoči sicer ni bilo hujših dogajanj, naslednji dan pa sem imel grozovit apetit po vseh vrstah hrane, ki je zadnje čase ne jem več. V nedeljo sem tako med drugim pojedel celo goro oreškov, med kar po žlicah in riževe vaflje z vitarine namazom in medom. Nedeljska noč je bila napol podrta težko prebavo. Očitno povsem drži, da se prebavni proces pri presnojedcih temeljito spremeni. Očitno postanejo presnojedci zelo občutljivi na nenaravno (kuhano) hrano, koncentrirano in predvsem zelo raznovrstno namešano hrano v enem obroku.

Po tej izkušnji sem še bolj odločen, da bom nadaljeval s presno hrano. Ko človek zagreši kak takšen eksperiment in se potem vrne nazaj na boljšo hrano, je toliko lažje opaziti in občutiti razliko. In bolj trdno je odločen, da ne da “boljšega” za “slabše”, četudi je “slabše” okusnejše. “Boljše” (vsaj meni) da več življenja.

No bila pa je tudi dobra stran tega večera. Cela večerja je stala samo dobrih 20 evrov.

Presni dnevni meni 06

20.03.2009

5:15 Zajtrk
30 dag namočenih suhih hrušk
nekaj namočenih brazilskih oreškov

9:30 Malica
8 namočenih suhih fig + voda GI=61

10:45 Malica
nekaj namočenih brazilskih oreškov

12:30 Malica
3 bananae GI=52

14:55 Malica
2 jabolki

15:45 Kosilo
Solata iz 5 paradižnikov
1,5 avokada

18:45 Večerja
Solata iz 3 paradižnikov
4 riževi vaflji + vitarine namaz

P.S.: Večerja je bila nekoliko “mimo”.

Presni dnevni meni 05

19.03.2009

5:30 Zajtrk
3 pomaranče GI=48, 2 kivija GI=53, 2 jabolki GI=39

9:00 Malica
3 jabolka GI=39

10:45 Malica
4 banane GI=52

14:15 Malica
Večja pest namočenih mandljev

15:45 Kosilo
Kozarec soka iz regrata in blitve
Zmiksana presna juha iz broklija in nekaj avokada
Solata iz paradižnika, kumar in nekaj avokada
Malo opranega kislega zelja

20:00 Večerja
70 g brazilskih oreškov
2 pesti suhih sliv
posušena bučna semena
voda
Večerja je bila preobilna in/ali preveč mešana – občutil sem cmok in nelagodnje v trebuhu.

Presni dnevni meni 04

18.03.2009

5:30 Zajtrk
40 dag namočenih suhih hrušk GI=43 (bila je prevelika porcija)

12:30 Malica
1 pest suhih brazilskih oreškov
srednja porcija ribanega korenja GI=16

15:30 Kosilo
Zmiksana presna juha iz brokolija in nekaj avokada
2 žlički kokos olja
Regrat in blitva v solati

18:00 Večerja
75 g suhih brazilskih oreškov
Nekaj indijskih oreškov
Nekaj žlic ribanega korenja

Ta dan sem popoldne fizično delal, ponoči sem dobro spal.

Presni dnevni meni 03

17.03.2009

5:15 Zajtrk
Pol zrelega manga, tri srednje pomaranče, dva kivija

10:15 Malica
1 jabolko

11:30 Malica
1 jabolko

12:30 Malica
2 banani

14:45 Malica
1 jabolko

16:30 Kosilo
Večja porcija solate iz paradižnika in kumar z malo olivnega olja
Večja porcija solate iz regrata in radiča z malo olivnega olja
Malo avokada (3 žlice)

Presne sadne kroglice

17.03.2009

Po 1 skodelico datljev, (namočenih) fig, (namočenih) rozin, orehovih ali mandljevih jederc, kokosove moke
1 paličica vanilije.

Operite datlje, fige in rozine. Odstranite peške iz dateljnov, fige narežite na koščke. Nato zapovrstjo dajajte v multipraktik dateljne, fige in rozine in jih zmešajte v kašo. Zmeljite orehova ali mandljeva jedrca. V skledi nato zmešajte sadno kašo, zmlete orehe in sredico iz vanilijevega stebelca. S čajno žličko delajte kroglice in jih pomakajte v kokosove kosmiče. Kroglice oblikujte z rokami. Denite v hladilnik.
Ta jed nima zvezdice (ni priporočljiva), toda sladkosnedneži jo imajo zelo radi.

Vir: Helmut Wandemaker – Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem!

Presni dnevni meni 02

16.03.2009

5:15 Zajtrk:
7 riževih vafljev, 2x namaz Tahini, 5x namaz avokado (pojedel sem cca 3/4 avokada), metin čaj

9:30 Malica:
2 jabolki

10:30 Malica:
2 banani

12:30 Malica:
2 jabolki

15:00 Malica:
2 banani

16:00 Kosilo:
Srednja porcija soparjene špinače, manjša porcija kislega zelja, večja porcija radiča, 1/4 avokada

18:00 Večerja:
8 namočenih suhih fig skupaj z vodo, velika pest posušenih sliv

P.S.:
Po večerji ob 18:00 sem v prebavilih občutil nekolikšno nelagodje, kot nekakšno kepo na nedoločenem mestu. Sladko sadje je dokaj hitro sledilo delno kuhanmeu in delno kislemu kosilu. Poleg tega so bile posušene slive obdelane s konzervansom. Tudi ponoči je bilo spanje moteno zaradi prebave. Današnja hrana je bila le deloma presna – počutje je nekako sorazmerno poslabšano. Prejšnji teden, ko sem nekaj dni jedel čisto presno je bilo tudi počutje (in energija) boljše.

Naraven bananin sladoled

16.03.2009

Naraven bananin sladoled *****
Olupite zrele banane in jih dajte v zmrzovalno vrečko, zaprite jo in postavite v zmrzovalno omaro čez noč ali za več ur. Mešalnik za mešanje postavite najmanj 15 minut pred pripravo v hladilno skrinjo. S tem preprečite, da bi se prva banana pri mešanju raztopila. Bananin sladoled lahko pripravite samo tik pred uporabo, ne morete ga spet zamrzniti.
Na mešalnik montirajte sokovnik, vzemite zmrznjene kose banan iz zmrzovalne skrinje, jih prelomite na pol in denite v sokovnik. Dobili boste čudovit sladoled!
Ta sladoled je odličen. Jejte ga ob vročem vremenu in ob posebnih priložnostih. Sladoled je poln obrok in je nadvse okusen.
1. sprememba: če daste obenem z bananami v mešalnik še nekaj zmrznjenih rdečih jagod, dobite fantastičen sladoled rožnate barve.
2. sprememba: po želji lahko daste obenem z bananami v zmrzovalnik tudi jabolčne krhlje. Sladoled lahko ponudite s sadno solato ali pa kot sadno omako.

Vir: Helmut Wandemaker – Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem!

Presni dnevni meni 01

16.03.2009

5:00 Zajtrk:
4 pomaranče, 2 kivija, pol avokada

9:00 Malica:
3 jabolka

11:45 Malica:
2 banani

15:30 Kosilo:
Velika porcija radiča, 2 paradižnika, manjša porcija kislega zelja, pol avokada

18:00 Večerja:
1 mango

Super solata

15.03.2009

Super solata ***** (za 4osebe)
1 do 1,5 kg paradižnikov
0,5 kg cvetače
4 srednje veliki avokadi
1 ali 0,5 kg mletih orehov ali semen
4 stebelca zelene
4 velike rdeče ali zelene paprike (po možnosti rdeče)
1 kg sveže, zelene zelenjave.

Vse operite, sesekljajte, razrežite in zmešajte! Ta zdravja polna solata je glavni obrok!

Vegetarijanska solata

14.03.2009

Vegetarijanska solata *****
1 glavnata solata
kitajsko zelje
3 paradižniki
1 avokado
1/2 grenivke na pogrinjek
cvetačni cvet
sončnična semena
kalčki leče ali drugi poganjki
svež petersilj
brokoli.

Solato in kitajsko zelje razdelite na liste, razrežite paradižnik na rezine, na drobno sesekljajte peteršilj, avokado razrežite na četrtine, olupite in nato razrežite na drobne koščke. Razpolovite grenivke in iztisnite sok, cvetačo na drobno razrežite, operite brokoli in ga na drobno sesekljajte. Dodajte kaljene kalčke. Zmešajte vse sestavine in servirajte kot polni obrok.

Vir: Helmut Wandemaker – Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem!

NASVET

kamor damo ključe si predstavlajajmo da tam explodirajo TAKO SE BOmo spomnili kam  smo jih dali

NARAVA ZDRAVI -VESNA MAJES -POPRAVI BESEDILO

preslica koruzni laski BREZA REGRAT IN KOPRIVA KORENINE -TINKTURA-JM412-15-20kapljic 3x dnevno …TO JE ZA PEKOČ MEHURT PO SPOLNIH ODNOSIH    40% PLAHTICE  TIMIJAN  -UBIJA PATOGENE ELEMENTE+ GOSJA TRAVA ZA SRČNE KRČE IN VSE KRČE BLAŽI -TINKTURA ZA KRČE V NOGAH++CIMICIFUGA -PTIČJA DRESEN ZA BLAŽITEV KRČEV +KAMILICA -BLAŽIJO TREBUŠNE KRČE –MELISA–POMIRJA MEŠANICA ZA ŽENSKI ČAJ-

Okrepite imunski sistem naravno

Namesto da trepetate pred prehladi in gripami, se jim raje postavite po robu s preventivnimi ukrepi – jejte raznoliko hrano, ki vsebuje potrebne vitamine in minerale, ki bodo okrepili vaš imunski sistem.

Katere vitamine in minerale potrebujete za okrepitev imunskega sistema in s katero hrano jih lahko zaužijete naravno? Preberite.

Vitamin C: ima pomembno vlogo v številnih presnovnih procesih, potrebujemo ga za dobro kri in ustrezno delovanje imunskega sistema. Kje se nahaja? Največ ga je v agrumih, jabolkih, solati, blitvi, špinači, čebuli, zelju in papriki. Dnevni priporočeni odmerek: od 0,5 do 1 g.

Vitamini skupine B: v telesu opravljajo številne pomembne fiziološke naloge. Kje se nahajajo? V zeleni zelenjavi, špinači, brokoliju, jajcih, mleku in siru. Dnevni priporočeni odmerek: od 1,2 do 1,7 mg.

Vitamin B6:
njegova naloga je kataliziranje pomembnih procesov v telesu. Kje se nahaja? V soji, jetrcih, žitaricah, kvasu, sadju in zelenjavi. Dnevni priporočeni odmerek: od 1,5 do 2 mg.

Vitamin B12:
preprečuje degeneriranje celic in živčevja ter pomaga pri tvorjenju rdečih krvničk (eritrocitov). Kje se nahaja? V živilih živalskega izvora; v organizem ga vnašamo z jetrci, mesom in ribami.

Folna kislina:
njeno pomanjkanje lahko povzroči megaloblastično anemijo. Kje se nahaja? V svežem sadju in zelenjavi, orehih, kvasu in jetrcih. Uživajte jih dnevno.

Vitamin A:
skrbi za dober vid, saj sodeluje pri sintezi vidnega pigmenta. Dokazano je, da vitamin A skupaj s karotenidom sodeluje pri krepitvi imunskega sistema. Topen je v maščobi. Kje se nahaja? V maslu, siru, mleku, jetrcih, ribah in zelenjavi. Uživajte jih dnevno.

Vitamin E:
je močan antioksidant, ki varuje naše celice. Številne raziskave potrjujejo tudi njegov pozitiven učinek na delovanje imunskega sistema. Kje se nahaja? V vseh rastlinskih oljih, mandljih, arašidih in mleku. Dnevni priporočeni odmerek: od 10 do 20 mg.

Železo: je mineral, ki ga pogosto primanjkuje ljudem, ki se prehranjujejo enolično ter ne uživajo dovolj svežega sadja in zelenjave. Po nekaterih ocenah kar četrtini žensk primanjkuje železa. Je ena od najbolj razširjenih kovin. Kje se nahaja? V jetrih, tunini, soji, mesu, figah, koprivah, grahu in robidah. Dnevni priporočeni odmerek: od 10 do 15 mg.

Selen: naše celice varuje pred prostimi radikali in spada v skupino antioksidantov, ki neposredno prispevajo k ohranjanju zdravja celic pred poškodbami. Čeprav ga potrebujemo zelo malo – od 50 do 100 µg – igra zelo pomembno vlogo, ki je podobna biološki nalogi vitamina A. Kje se nahaja? V svinjini, pomarančnem soku, školjkah, ječmenu, česnu, čaju, mleku in jastogu.

Cink: pospešuje celjenje ran in sodeluje v številnih biokemičnih reakcijah v organizmu. Kje se nahaja? V soji, tunini, kvasu, bučnih semenih, govedini, puranjem mesu in siru. Še posebno pomemben je zadosten vnos cinka pri ljudeh, ki se še razvijajo, saj pomanjkanje cinka upočasnjuje rast in zavira celjenje ran. Dnevni priporočeni odmerek: od 12 do 15 mg.

Baker: navzoč je v številnih encimih in sodeluje pri razvoju vezivnega tkiva. Pomanjkanje bakra lahko povzroči slabokrvnost. Kje se nahaja? V piščančjem mesu, slivah, soji, kvasu, mandljih in gobah. Dnevni priporočeni odmerek: od 1,5 do 3 mg. Pomanjkanje bakra lahko povzroči tudi pretiran vnos cinka (več kot 150 mg na dan), zato je treba biti previden, saj se vežeta na isti receptor.

WordPress Themes