Naravno in učinkovito čistilo za pečico

Za brezhibno čisto pečico ne potrebujete močnih kemičnih čistil, ampak jedilno sodo.

Čiščenje pečice nedvomno ne sodi med najbolj priljubljena gospodinjska opravila. Med drugim tudi zato, ker so za odstranjevanje trdovratne umazanije, ki se nabira v njeni notranjosti, potrebna močna in agresivna čistila. A prav tu si lahko pomagate in učinkovito in takšno, ki ne draži oči in dihal, izdelate sami.

Potrebujete: pol skodelice vode, toliko jedilne sode, da lahko izdelate gosto pasto (približno četrtino skodelice), žlico detergenta za posodo.

Postopek: vse sestavine zmešajte v posodici.

S spužvasto gobice s pasto premažite umazane površine in počakajte 15 minut.

Obrišite pečico s čisto, z vodo prepojeno gobico in nato še s suho krpo. Po potrebi postopek ponovite večkrat, trud pa bo na koncu zagotovo poplačan.

Bezeg in njegove številne zdravilne lastnosti

Bezeg prav gotovo pozna vsak izmed vas. Toda, ali veste dovolj o tej rastlini? Naj vam razkrijemo samo nekaj zdravilnih lastnosti, ki jih bezeg vsebuje. Bezeg sodi med rod grmovnic oziroma nizkih dreves. In sicer obstaja okoli 30 različnih vrst bezga. Plod bezga je jagodast in koščičast. Verjetno vsi veste kako izgleda?

Če se kdaj sprehajate po naravi in opazite zeleno drevo z umazano belimi cvetovi, potem je velika verjetnost, da ste opazili ravno bezeg. Bezeg ima številne zdravilne lastnosti, zaradi česar so ga v pretekosti imenovali tudi zdravilna skrinjica za kmečke ljudi. Med drugim bezeg pomaga pri sladkorni bolezni, senenem nahodu, vzpodbuja delovanje znojnic, niža vročino in prehlad, čisti kri,… Že iz preteklosti omenjeno rastlino povezujejo s številnimi vraži. Nekoč so namreč verjeli, da v bezgu živijo neki dobri duhovi, ki skrbijo za dobro počutje in varnost ljudi.  Še danes ponekod veje posvečenega bezga uporabljajo za izdelavo magičnih paličic.

Kje raste bezeg

Bezeg raste v grmih, ki sežejo tudi do deset metrov visoko. Njihovi cvetovi so rumenkasto bele barve in imajo zelo značilen vonj, ki je tudi izjemno intenziven. Če boste v cvetove ugriznili, boste videli, da so grenki, plodovi, ki se iz njih razvijejo, pa sveži in surovi niso užitni. Njihov vonj in okus pa sta popolnoma drugačna. Bezeg načeloma cveti v juniju, jagode iz cvetov pa dozorijo nekje v septembru. V gozdu ga boste bolj težko našli, navadno pa raste ob jasah ali na robu gozda, marsikje pa ga zdaj že načrtno zasadijo na vrtu.

Ker ima ta rastlina mnoge zdravilne lastnosti, so ga v preteklosti imenovali »zdravilna skrinjica kmečkih ljudi«. Pomaga pri številnih težavah, od sladkorne bolezni pa do vročine, prehladov in senenih nahodov, celo čisti kri in spodbuja delovanje znojnic. Zato ni presenetljivo, da so z njim povezane tudi številne vraže. Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije.

Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije. Na Danskem na primer ljudje verjamejo, da pohištvo izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo. Romi ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo. Nekateri verjamejo v dejstvo, da, če bezeg raste v bližini hiše ali ga obesimo nad okna in vrata, potem bo hiša zagotovo zaščitena. Nekateri spet trdijo, da je dobro s seboj nositi bezgov les, saj naj bi le – ta ljudi varoval od prešuštva. V preteklosti so ljudje s seboj nosili tudi bezgovo vejico s tremi vozlji, saj naj bi to preprečevalo revmatizem. Še danes pa bezeg uporabljajo na porokah, saj naj bi deloval kot amulet sreče za mladoporočenca. Kakorkoli, omenjenih ritualov in vražev je verjetno še kar nekaj. Če boste v kaj verjeli ali ne pa je povsem vaša odločitev.

V kolikor v vraže in verovanja ne verjamete, potem se raje osredotočite na vse zdravilne učinke, ki jih bezeg vsebuje. Ta cenjena rastlina je namreč uporabna prav cela, vse od poganjkov, listov in cvetov, do notranjih plasti lubja na koreninah. Raste predsvem ob sončnih legah ob robovih jas in gozdov.  Bezeg prične cveteti v juniju, jagode pa dozorijo komaj v mesecu septembru.  Mlade poganjke, liste in cvetove pa je potrebno nabirati že zgodaj spomladi in to obvezno ob sončnem vremenu. Kot smo že omenili imajo cvetovi bezga  tipično rumenkasto belo barvo. Listi in mladi poganjki bezga vsebujejo nekatere sestavine, katere v naših telesih vzpodbudijo delovanje žlez znojnic in s tem posledično vplivajo na pospešeno izločanje seča ter odvajanje strupenih snovi iz telesa.

Če se odpravite nabirat cvetove in želite doma sami pripraviti bezgov čaj ali kakšen drugi pripravek, vam svetujemo, da cvetove sušite na svežem zraku, ampak ne na soncu. Tako bodo bezgovi cvetovi ohranili svojo barvo. Ko se cvetovi posušijo, jih shranite v platnene ali papirnate vrečke in nikakor ne v plastične vrečke! Olje cvetov je tudi odlično sredstvo za obnavljanje razpokane kože. Cvetovi bezga imajo tipično aromo, sam okus cvetov pa je grenak – vendar pazite, da ne uživate svežih in surovih jagod, saj le – te niso užitne! Surove jagode povzročijo drisko, slabost, bruhanje in v najhujših primerih tudi mrzlico.

Cvetovi bezga so odlični za čiščenje organizma, prav tako pa pomagajo tudi pri kašlju, gripi, zbijanju vročine, pljučnici, prehladu in astmi. Utrjujejo namreč sluznico v žrelu in nosu in tako krepijo tudi odpornost proti okužbam. V kolikor ste eden izmed tistih, ki jih vsako leto muči seneni nahod, vam priporočamo, da si naredite pripravke iz bezgovih cvetov. Ti namreč omilijo napade senenega nahoda – uživajte jih že nekaj mesecev pred samim pojavom tega nahoda. V listih bezga se nahaja zdravilna snov, katera vpliva na količino sladkorja v krvi in ravno zaradi tega je bezgov čaj odlično sredstvo pri zdravljenju sladkorne bolezni. Poleg tega pa lahko liste uporabljate tudi kot antiseptične obkladke za rane in kot sredstvo za odganjanje insektov. Vas zanima kako učinkuje lubje na naše zdravje? Morda se vam zdi neverjetno, da bi lahko lubje neke rastline kakorkoli pozitivno učinkovalo na človeško telo in organizem, a v tem primeru je neverjetno, verjetno. Lubje debel, vej in korenin bezga deluje odvajalno, pomaga pri motnjah v delovanju ledvic, mehurja, mišičnem in sklepnem revmatizmu ter vodenici.

Uporaba bezga

Najbolje je to, da je bezeg uporaben v celoti. Uporabljamo lahko namreč prav vse od listov do poganjkov, cvetov in jagod ter celo notranjo plast lubja na koreninah. Najprej tako zgodaj spomladi (predvsem v aprilu in maju) naberemo mlade poganjke in liste, pozneje (običajno v juniju) pa že cvetove, za katere je pomembno, da jih nabiramo ob sončnem vremenu. Z bezgovimi listi in poganjki si lahko pomagamo pri čiščenju organizma, saj vsebujejo snovi, ki pospešujejo izločanje seča in delovanje znojnic. Predvsem v listih se skriva učinkovina, ki vpliva na količino sladkorja v krvi.

Najbrž je še najbolj znana uporaba bezga v obliki bezgovega sirupa ali šabese, za njiju uporabimo bezgove cvetove, ki pa so odlični ne le za čiščenje organizma, pač pa pomagajo tudi zbijati vročino, blažiti kašelj, preboleti gripo in prehlad ter celo pljučnico in astmo! Ker bezgovi cvetovi ne delujejo le kurativno, pa utrjujejo tudi sluznico v nosu in žrelu ter krepijo odpornost proti okužbam. Pripravki iz bezgovih cvetov lahko omilijo tudi napade senenega nahoda, vendar jih moramo uživati vnaprej, že nekaj mesecev preden se nam pojavi seneni nahod.

Pri uživanju bezgovih plodov ali pripravkov, morate biti pozorni na naslednje:

• Bezga ne smejo uživati matere, ki dojijo ali nosečnice, saj vsebuje stupene alkaloide, ki lahko škodujejo plodu.
• Bezeg uživajte v zmernih količinah, saj lahko prevelike količine povzročijo nekatere zdravstvene težave.
• Še enkrat vas opozarjamo – ne uživajte surovih jagod!

V primeru večjih zdravstvenih težav vam svetujemo, da se o uživanju bezga raje predhodno posvetujete s svojim zdravnikom ali strokovnjakom na tem področju.

Previdno!

Še preden pa vam predstavimo recepte, s pomočjo katerih boste lahko polepšali svoje poletje s svežino bezga, vam moram razložiti še uporabnost lubja. Tudi lubje debel, vej in korenin namreč deluje odvajalno. Pomaga pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, mišičnem in sklepnem revmatizmu. Iz vej Slovaki ustvarjajo celo piščali, podobne inštrumente pa izdelujejo tudi Madžari. Na Danskem sicer verjamejo, da pohištvo, izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo, romske skupnosti pa ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo.

Ne glede na njegovo zdravilnost pa ga uživajte zmerno, saj lahko prevelika količina povzroča določene zdravstvene težave. Prav tako naj ga ne uživajo nosečnice in doječe matere, surovih svežih jagod pa nikakor ne jejte, saj niso užitne in povzročajo bruhanje in drisko ter celo mrzlico.

Bezgov čaj

Marsikdo priporoča uživanje bezgovega čaja, še zlasti v času, ko razhajajo prehladi in pri obolenjih pri katerih se stanje malce popravi že s potenjem. Bezgov čaj uporabljajo za zdravljenje bronhitisa, lažjih oblik pljučnice, kašlja, nahoda, za zdravljenje revmatskih bolezni in tudi astme.  V kolikor je delovanje vaših ledvic zmanjšano in telo pomanjkljivo izloča seč, vam svetujemo, da si nabavite čaj iz bezgovih listov, saj ta pomaga odvajati nakopičene tekočine v telesu. Bezgov čaj med drugim tudi čisti kri.  Vendar, pozor! Prepričanje, da se potite, ker pijete vroč čaj, je zmotno. Raziskave so pokazale, da na potenje vplivajo predvsem snovi, ki jih vsebujejo bezgovi cvetovi in ne toplota čaja. Ta ne igra nobene vloge pri tem. Povsem zadosti je, če pijete mlačen čaj – kljub vsemu bo poskrbel za pričakovano potenje telesa.

Črni bezeg

V ljudskem zdravilstvu črni bezeg uporabljajo proti nahodu in vnetju obnosnih votlin, za izločanje vode ter kot blago odvajalo in blago protivnetno zdravilo. Poparek bezgovih cvetov naj bi spodbujal potenje, s čimer se strokovnjaki ne strinjajo povsem, saj pravijo, da je potenje zgolj posledica zaužitja vroče tekočine, pa naj bo to bezgov čaj ali juha. A ljubiteljev bezgovih pripravkov to ne moti.

Črni bezeg (Sambucus nigra) raste v Evropi in severni Ameriki. Najpogosteje ima obliko grma, a lahko zraste tudi kot drevo in doseže višino do 10 metrov. V Sloveniji lahko še danes ob številnih kmečkih hišah najdemo drevo črnega bezga, ki so ga nekoč imeli za svetega.

Kaj, kdaj in koliko

• Proti gripi, prehladom in bronhialnim katarjem naj bi uživali poparek ali tinkturo na osnovi črnega bezga. Tudi za potilno kuro je primeren poparek. Pijemo ga trikrat na dan po eno do dve skodelici vročega čaja in ga zlasti pri kašlju sladimo z medom. Tinkturo uporabljamo tako, da trikrat na dan popijemo po jedi po 20 kapljic, razredčenih v kozarcu vode.
• Za lajšanje vnetja grla, vnetih dlesni (gingivitis) ali ustne votline lahko uporabljamo prevretek na osnovi črnega bezga. Z njim grgramo ali izpiramo usta štiri- do šestkrat na dan, zlasti po jedi.
• Proti driskam naj bi delovali dobro posušeni bezgovi plodovi (kadar nimamo suhih borovnic). V takem primeru naj bi večkrat na dan jemali po 10 do 15 posušenih jagod ali jih zmešali med domače čaje.
• Pri vročičnih obolenjih zaradi osvežujočega okusa in velike količine vitaminov priporočajo bezgov sirup, bezgov sok ali bezgovo marmelado.
• Nekateri menijo tudi, da lokalno uporabljan prevretek korenin pomaga pri odpravljanju naglavnih uši. (Jazbeci se vneto drgnejo ob korenine, da bi uničili uši v svoji dlaki.)

Čeprav črni bezeg vsebuje majhne količine sambunigrina, o strupenosti ne poročajo. Vendar čezmerna ali dolgotrajna uporaba bezgovih pripravkov povzroči preveliko izločanje kalija s sečem. Med nosečnostjo ali dojenjem bezgovih pripravkov ne uporabljajte.

Nekaj receptov za pripravke iz bezga

Cvrtje bezga

• ¼ l mlačnega mleka
• Pol čajne žličke soli
• 22 dag moke
• 3 rumenjaki
• Sneg iz treh beljakov
• Od 6 – 12 bezgovih cvetov
• Maščoba za cvrenje

Navodila za pripravo: Mleko, moko in rumenjake umešajte skupaj in mešanici dodajte sladkor ter sol. Nato naredite čvrst sneg iz beljakov. Cvetove bezga splaknite z vodo, odcedite ter jih posamično pomakajte v testo in nato ocvrite na vroči masti. Ko so ocvrtki rahlo rumene barve jih potresite s sladkorjem ali pa pomakajte v pivovo testo. V kolikor želite bolj krhke cvetove, dodajte več jajc in manj moke. Privoščite pa si lahko tudi bezgove palačinke.

Šabesa

• 4,5 litre vode
• 30 ml vinskega ali jabolčnega kisa
• 700 g sladkorja
• tanko olupljena lupina limone in sok
• 12 cvetov bezga

Zavrite vodo in jo prelijte v sterilizirano posodo. Nato dodajte sladkor in mešate vse dokler se ne raztopi. Ko se mešanica vode in sladkorja ohladi, dodajte kis, lupino limone, sok ter bezgove cvetove. Vse skupaj pokrijte s krpo in pustite stati 24 ur. Nato skozi krpo precedite tekočino v steklenice z debelim steklom. Šabesa je na red za pitje čez približno dva tedna. Servirajte jo ohlajeno.

Bezgov sok

• 40 cvetov bezga
• 2 limoni
• 5 dkg citronke – citronske kisline
• 1 košček ingverja in 1 kg sladkorja

Operite limoni in ju skrtačite v vroči vodi, v katero ste predhodno dodali ščepec sode bikarbone. Nato limoni narežite na tanke lupine. V loncu zmešajte bezgove cvetove, limoni, ingver, citronsko kislino in 2 l vode. Vso mešanico pustite stati 24 ur, nato jo precedite skozi krpo, primešajte sladkor in zavrite. Vroče nato nalijte v steklenice in zaprite. Sok pijete razredčen z navadno vodo, lahko pa ga dodate penečemu vinu ali ledenemu čaju.

Iz bezga lahko pripravite tudi odličen bezgov sirup.

Z jogo nad gube na obrazu

Šabesa iz bezga

Poleti nam najbolj prijajo osvežilne pijače, ena izmed teh je tudi šabesa, ki jo pripravimo iz bezgovih cvetov. Šabesa vsebuje sestavine, ko so kis in limone, uvrščamo med zdravilna in varovalna živila, ki so pomebna za naše zdravje in vsebujejo tudi vitamine.

Recept za pripravo šabese iz bezga potrebujemo:

• 1 kg sladkorja (še bolje je uporabiti kakšno naravno sladilo)
• 2 limoni
• 10 l vode
• 10 cvetov bezga
• 2,5 dl belega vinskega kisa

Limone narežemo na kolobarje, Vse sestavine damo v veliko posodo in premešamo. Mešanico pustimo stati 1-2 dni v posodi, in jo Večkrat premešamo. Na koncu mašanico za šabeso precedimo in nalijemo v steklenice. Steklenice za shranjevanje pripravimo tako, da jih dobro operemo in nato za pol ure postavimo v segreto pečico, ki smo jo ogreli do 80° C. Šabesa je pripravljena za pitje, ko se začnejo pojavljati mehurčki.

Če želimo močno penečo pijačo, dodamo v vsako steklenico eno ali dve zrni riža. Pijačo si pripravljamo sproti, pri čemer lahko uporabimo tudi zamrznjeno bezgovo cvetje. Zelo dobro pijačo dobimo tudi, če bezgovo cvetje zamenjamo z 1 l malin.

Bezgov sirup iz bezgovih cvetov

Bezgov sirup poleg šabese tudi lahko pripravimo iz bezgovih cvetov, saj je okusna in dobra pijača za vroče poletne dni. Tukaj boste našli recept za bezgov sirup, s katerim se boste lahko osvežili čez celo leto.

Bezgov sirup

Če bi lahko opisali vonj po osvežujoči pijači, bi bil to nedvomno vonj bezga. Ko se sprehodimo mimo bezgovega grma, je vonj preprosto očarljiv. Cvetove moramo nabrati hitro, saj kmalu odcvetijo in iz njih nastanejo črne jagode, ki jih surovih nikakor ne smemo jesti. Iz lepih belih cvetov pa lahko ustvarimo osvežujoče dobrote, kakršni sta šabesa in bezgov sirup. Kaj pa lahko bezeg naredi za naše zdravje? Ogromno!

Z bezgovim sirupom si boste lahko polepšali svoje poletje s svežino bezga, vam pa moramo razložiti še uporabnost lubja. Tudi lubje debel, vej in korenin namreč deluje odvajalno. Pomaga pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, mišičnem in sklepnem revmatizmu. Iz vej Slovaki ustvarjajo celo piščali, podobne inštrumente pa izdelujejo tudi Madžari. Na Danskem sicer verjamejo, da pohištvo, izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo, romske skupnosti pa ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo. Ne glede na njegovo zdravilnost pa ga uživajte zmerno, saj lahko prevelika količina povzroča določene zdravstvene težave. Prav tako naj ga ne uživajo nosečnice in doječe matere, surovih svežih jagod pa nikakor ne jejte, saj niso užitne in povzročajo bruhanje in drisko ter celo mrzlico.

Poznamo več vrst bezga, saj gre za rod grmovnic ali nizkih dreves, ki se lahko delijo v skoraj trideset različnih vrst. Njegovi listi so neparni in pernati, cvetovi pa petštevni in rastejo v kobulastih grozdih. Plod, ki potem zraste, je jagodast in najprej zelen, potem rdeč in na koncu črn, vsebuje pa nekaj semen (navadno od tri do pet). Iz cvetov seveda lahko pripravimo okusen bezgov sirup.

ČUDEŽNE LASTNOSTNI NAJBOLJ VSESTRANSKE VRTNE CVETLICE

Vsestransko zdravilno delovanje

Zeliščarji ognjič cenijo kot močno zdravilo. Ognjič so že v starem Egiptu uporabljali za pomlajevanje, omenjajo pa ga vse civilizacije iz starega veka, tako da so njegovo vsestransko uporabnost v prehrani in v zdravilstvu odkrivali skozi stoletja. Najnovejša znanstvena spoznanja potrjujejo, da ognjič deluje antioksidativno, protivnetno, protivirusno, protibakterijsko in protitumorno.
Druga imena: babji prstanec, meseček, obroček, vremenar,vremenec, vrtni ognjič, zdravilni ognjič, babji prstanec, meseček, obroček, sončica
Družina: nebinovke/košarice
Značaj: malce grenak, pekoč, suši in nežno hladi.
Učinkovine: eterično olje, grenčine, saponin, organske kisline, fermenti, smola, guma, karotinoidi, salicilna kislina.
Slovenska odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin jo razvršča v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.

Cvetlica zraste do 60 cm in žari v oranžno ali rumeni barvi od junija do oktobra, listi so lepljivi in rahlo dlakavi. Potrebuje sončno rastišče. Ognjič je znan kot roža dežja, saj če so njegovi cvetovi po 8.uri zjutraj še vedno zaprti, bo ta dan deževalo.
Nabiramo cvetove, ko sonce najmočnejše sije, takrat imajo največ zdravilnih snovi.

Zdravilni učinki vsestranskega ognjiča:

– je antiseptik, celi rane, uporablja se proti zobobolu,
– uporablja se pri vseh težavah s kožo (ureznine, srbež, žuželčji piki…)
– zdravi okužbe ustne votline z virusi ali zajedalci,
– zaustavlja krvavitve,
– pomirja mišične krče,
– močno razstruplja,
– izboljša prekrvavitev,
– zdravi limfo,
– uporablja se pri vnetjih, čirih na želodcu,dvanajsterniku, okužbah prebavil,
– pomaga pri hudih krčnih žilah – mazilo
– pomaga proti oteklinam zaradi zastajanja vode v telesu,
– glivična obolenja na nogah – mazilo
– čiri na prsih – mazilo
– proti starostnim in pigmentnim pegam – mazilo
– pomaga pri izločanju vode iz telesa,
– zdravi vnetja grla in ušes
– proti kožnem raku – mazilo
– pomaga pri zvinih in zmečkaninah – mazilo
– odganjalec mrčes, v vrtu odganja polže in talne ogorčice,
– zdravi zlato žilo ter vnetje zadnjika in danke
– uporablja se za nego dojenčkov,
– proti vnetju dlesni,
– mazanje turov (gnojno vnetje kože in podkožja),

Ognjič krepi kroženje krvi in tonus kože.

Ognjičevo mazilo tako kot pri človeku tudi pri živalih zdravi vse vrste ran in gnojnih tvorov.

Blag diuretik

V ljudskem zdravilstvu s pripravki iz ognjiča mirijo in blažijo krče in vnetja v želodcu, žolčniku, žolču, črevesju, ženskih spolnih organih, mehurju in ledvicah, ker njegove učinkovine delujejo spazmolitično. Če ga pijemo teden dni pred menstruacijo, zmanjšuje krvavitve in lajša bolečine, ker je antihemoragik, kar pomeni, da zaustavlja krvavitve. Po ljudskem izročilu je ognjič tudi emenagog, ker lahko z njegovimi učinkovinami sprožimo izostalo mesečno čiščo.

Ognjičeve sestavine varujejo celice pred poškodbami prostih radikalov, negujejo izsušeno, pordelo, občutljivo, aknasto in poškodovano kožo, zato so mazila in pripravki iz njega nepogrešljivi v vsaki domači lekarni.

Čaj iz cvetov:

zvrhano žličko cvetov prelijemo s ¼ litra vrele vode, pustimo stati le pol minute in takoj nato precedimo. Čaj pijemo 3 x na dan ali po požirkih skozi ves dan:
– za obkladke pri zvinih, pretegnjenih vezeh in mišicah
– čisti kri, pomaga pri neredni menstruaciji in nečisti koži,
– zdravi jetrna obolenja,
– tonik za osvežitev problematične kože,
– umivanje oči z mlačnim čajem krepi vid,

Tinktura:

Deset žlic cvetov vsujemo na pol litra močnega domačega žganja. Pustimo namočeno za 6 tednov. Sodobni recepti priporočajo 70-90% alkohol in namakanje samo 15 dni. Razredčen pripravek redčimo pred uporabo z vodo.

Priprava olja:

V steklenico damo 1/3 svežih cvetnih lističev ognjiča, prelijemo z olivnim oljem in zapremo. Steklenico za 40 dni postavimo na sonce ali toliko časa, da padejo lističi na dno kozarca. Vsebino precedimo in nalijemo v majhne stekleničke. Olje hranimo v temnem in hladnem prostoru do roka uporabe olja.

Ognjičevo vino:

Naj bi zaleglo tudi pri blažjih zastrupitvah s hrano. Vino segrejemo, vanj damo ognjič in segrejemo do vrelišča. Precedimo, mlačno tekočino pijemo po požirkih. To ponavadi povzroči silovito bruhanje, na ta način se strup izloči.

Ognjičevo mazilo:

Potrebujemo 1/2 kg svinjske masti, ki jo segrejemo v ponvi in ji nato dodamo dve pesti cvetov. Pustimo, da se mešanica ohladi. Po enem dnevu mast nekoliko ogrejemo , da postane tekoča in odcedimo skozi krpo. Mazilo zelo pomaga pri vrezih, opeklinah, turih, ranah na nogah, ob nohtnih vnetjih, celo proti kožnemu raku. Pomaga tudi proti hudim krčnim žilam, čirom na prsih, raku, glivičnim obolenjem na nogah, proti starostnim in pigmentim pegam, jagodastim znamenjem.

Ognjič je varna zdravilna rastlina in ob ustrezni uporabi ne povzroča neželenih stranskih učinkov. Ker ne vsebuje seskviterpenskih laktonov, tako kot druge rastline iz iste družine. Le redko pride do alergične reakcije

Prepovedi in opozorila

Ognjič vpliva na menstruacijski ciklus in zveča maternično napetost. Triterpenoidne spojine uničujejo semenčica, škodujejo zarodkovnim celicam in povzročijo splav. Zaradi tega in zaradi pomanjkanja splošnih podatkov o strupenosti naj se nosečnice in doječe matere rajši odpovedo notranji rabi.

Ni neozdravljivih bolezni, so samo nepopravljivi ljudje

Milan Hervol, presnojedec in učitelj, se že dve desetletji prehranjuje izključno s presno hrano, za katero se v zadnjih letih zanima vedno več ljudi.

Intervju: Milan Hervol – presnojedec in učitelj

Najprej vas bi vprašal to, kar mislim, da o tej temi zanima največ ljudi. Ali lahko v izključno presni hrani vsaj približno tako uživamo, kot v kuhani in pečeni in če da, kako lahko to dosežemo?

1. Bolezni so te, ki so prisilile ljudi, da začnejo razmišljat in iskat rešitve na tem področju.

Presna hrana je zagotovo najboljša hrana na svetu, toda tako malo ljudi ima izkušnje s tem načinom prehranjevanja. Že 21 let se prehranjujem na ta način; če ta hrana ne bi bila veliko boljša od prejšnje tega tako dolgo gotovo ne bi počel. Lahko vam z gotovostjo potrdim, da je to daleč najboljša hrana na svetu; če jo primerjam z drugorazredno hrano, kot je solata, je ta desetkrat boljša od vse kuhane in pečene hrane, ki sem jo prej jedel. Kaj reči o prvorazredni hrani, na drevesu dozorenih sadežih? Ko brbončice spravimo v red in iz telesa spravimo toksine in strupe ter zopet lahko okušamo naravno hrano kmalu uvidimo, da je to najboljša hrana, ki se je lahko človek naje do polnega zadovoljstva. Pri tem načinu prehranjevanja nič ne manjka, ne bodite v strahu.

Kaj pa najpogostejši pomislek, ki ga navajajo zdravniki – kako je z vitaminom B 12 in z beljakovinami ?

2. Sadje in zelenjava vsebujeta vse potrebne vitamine in mineralne snovi, odkrite in še neodkrite. B12 telo ustvarja v lastnem prebavnem sistemu ob pomoči bakterij, ki so tam prisotne. Vse rastlinojede živali imajo dovolj vitamina B12, le mesojedi človek ima pomanjkanje tega vitamina. Če sadje, zelenjavo in oreščke jemo iz narave, z dreves in rastlin, zaužijemo vitamina B12 v izobilju. To počno živali, zakaj tega ne bi zmogel človek, ki je krona stvarstva? Če bi bilo tako, kot pravijo strokovnjaki, bi moral jaz, ki že 21 let uživam le sadje, zelenjavo in oreščke, že zdavnaj umreti. Milijoni živali in ljudi, ki se prehranjujejo brez živalskih trupel nimajo nobenega pomanjkanja B12. Stebelna zelena ima 2,5x več vitamina B12, kot meso. V trgovinah in hladilnicah pa vitamina B12 res ni, saj tam sadje vse predolgo stoji in je povrhu še močno kemično obdelano.

Pri razgradnji beljakovin nastajajo kisline, zato so ljudje že 99% skoraj popolnoma zakisani. To je glavni vzrok bolezni; poglejmo si množice nervoznih, živčnih in razdražljivih… Vse to samo zaradi velike količine beljakovin in vseh mogočih poživil: kave, kakava, čaja, alkohola, nikotina, drog, energijskih pijač… Odrasel človek potrebuje za pretvorbo razgradljivih beljakovin 1-2% živih aminokislin, ki jih dobi v raznem sadju in zelenjavi. Če ješ orehe dobiš 15 – 25% beljakovin, če ješ avokado pa 5%, tako da si bogato preskrbljen z njimi. Telo potrebuje zelo malo beljakovin. Če jemo meso in mesne izdelke lahko vsak dan vidimo te velike trebuhe, ki so dobili 45 ali 50% živalskih beljakovin. Še enkrat poudarjam, telo potrebuje zelo malo beljakovin, te pa dobi v naravni sadni in zelenjavni hrani.

Samo poglejmo slona, žirafo ali našega bika ali konja; vsi jedo le travo in veje; človek bi se moral vprašati, od kod oni dobijo beljakovine in B12? Tako smo zašli, da so nam najbolj preproste in enostavne stvari skrite.

Zakaj je dobro, da hrane ne kuhamo, pečemo?

3. Vsa kuhana in pečena hrana je kislotvorna, podal bom en preprost primer. Kako bi izgledalo, če bi svojo dlan položili na žarečo peč? Kaj bi ostalo od kože in mesa? Taisto se zgodi pri kuhanju in pečenju, tako da dejansko dobimo iz te hrane zelo malo. Pri kuhanju in pečenju izgubimo ob prebavi 70%, dobimo le 30% energije, tako smo stalno v nekem minusu. Zato ljudje tako hlastamo po tej mrtvi hrani, ki nam dejansko samo zamaši ožilje in povzroča kup bolezni. Pri surovi hrani pri prebavi izgubimo le 10% energije, dobimo pa 90%; zakaj potem kuhati in peči? Če hrano toplotno obdelamo jo uničimo.

Zakaj je za resnično zdravje nujno, da opustimo meso, mleko in mlečne izdelke, moko in riž ter celo vodo, ki naj bi jo nadomestili s tekočinami v sadju in zelenjavi. Ali lahko to pojasnite našim bralcem?

4. Tako veliko je bilo v teh jesenskih dneh govora o gobah. Gobarji so se jezili nad državnimi ustanovami, ki so jim prepovedale odnašati iz gozdov več kot dva kilograma gob. Nobeden pa nič ne reče, ko neusmiljeno pobijemo na milijone živali; nobena od njih si ne želi končati pod nožem. Stres, ki ga žival doživi ob tako krutem dejanju se skozi jedenje mesa in mesnih izdelkov prenaša na človeka. Poleg tega je meso polno maščob in je povsem neokusna hrana, ki nikakor ne more zadovoljiti človeka. Meso dobi okus, šele ko mu dodamo obilico začimb, česna, čebule in veliko soli. Ničesar od omenjenega telo ne more vgraditi. Če bi o mesu spraševali ljudi, ki jim je to vir zaslužka bi o njem pisali same pozitivne stvari, katerih pa v resnici ni in so zlagane. Eskimi in ostala ljudstva ter posamezniki, ki se prehranjujejo pretežno z mesom, živijo zelo kratko, umirajo že pri 35 letih. Če bi bili mi mesojedi, bi imeli povsem drugačen prebavni trakt; vse mesojede živali imajo zelo kratek prebavni trakt, čeljusti in zobovje imajo narejene za ubijanje, prav tako imajo kremplje, s katerim lahko plen primejo… S čim se mi lahko spravimo nad te uboge živali? Te mesne sestavine, ki jih vnašamo v prebavni trakt tam dobesedno zgnijejo. Mi imamo zobovje in prebavni trakt namenjen za grizenje in prebavo sadja in zelenjave.

Ljudje, ki pijejo mleko so nagnjeni k naslednjim boleznim: alergije, astma, zamašen nos, vnetje mehurja, prehlad, zasluzenost dihalnih organov, kožni izpuščaji, otroške kraste… Mleko je še bolj lepljivo od žita. Kravje mleko vsebuje grobi kalcij, ki se ne veže na naše kosti, je polno maščob in je naravna hrana za telička. Teliček v zelo kratkem času zraste do velikosti matere, ljudje pa rastemo počasi. Materino mleko vsebuje fini kalcij in je primerno za dojenčke. Grobi kalcij iz mleka se nalaga ob naše sklepe, da tako škripljemo, kot kaka stara omara. Človek bi se moral vprašat, kako to, da vsi sesalci, potem ko odrastejo, prenehajo piti mleko, le pameten človek se do smrti prisesa na vimena uboge krave, ki jo v zahvalo potem še poje. Kdaj se bomo spametovali in prenehali s tem nesmiselnim početjem, bi se moral vprašati vsakdo, ki pije mleko in je mlečne izdelke. Zelo neusmiljeni smo tudi pri pridelavi mleka; samo poglejte te naše krave, katerim dodajajo vso to kemijo za povečevanje mlečnosti… Krava se v petih letih popolnoma izčrpa. Kaj reči o vseh e-jih, ki jih dodajamo v mleko in mlečne proizvode? Zakoni narave nas kaznujejo za vse, kar delamo ljudje narobe; zdravniške čakalnice, bolnišnice in domi za ostarele nas vsak dan spominjajo, da delujemo zoper naravne zakone.

Pšenica in riž sta polna škroba, vemo pa, da smo že kot otroci iz škroba delali lepilo. To isto lepilo povzroča v našem telesu zamašitve in obilico zdravstvenih težav. Včasih je vsebovala pšenica le 12% tega škroba, danes pa že kar 45%. Ko s tem gradbenim materialom zamašimo skoraj vse žile in ko nas kap ter povišan krvni pritisk spominjata, naj prenehamo s takim delovanjem, je v večini primerov žal že prepozno. Tako malo ljudi ve, kaj se dogaja v telesu, ko vnašamo te škrobnate stvari. Kako dolgo bomo še slepe in poslušne ovce, ki sledijo velikim reklamam, ki nas spodbujajo k tej razvadi, ki nam predčasno vzame življenjsko moč?

Ko človek zaužije vso to neprimerno hrano potrebuje velike količine vode, da se ta neprimerna hrana sploh lahko pomakne skozi prebavni trakt. Vse vode, ki jih pridobivamo iz zemlje so polne apnenca, ki je že četrti gradbeni material, ki maši naše žile in telo; apnenec je vseprisoten v telesu in nam ravno tako povzroča obilico težav. Le poglejte, koliko ljudi je vsako leto operiranih zaradi te trde vode, polne apnenca. Človek bi moral piti deževnico ali kar je še bolje, jesti sadje in zelenjavo, kjer je obilica zdrave in prečiščene vode. Seveda, če je to pridelano na naravni način, ne pa tako, kot to pridelujejo umetno, gensko spremenjeno. Če ste vsejedi ali vegetarijanci si to vodo prekuhajte, odlijte večino vode iz posode, zadnji liter pa zlijte v odtoke. Tako boste dobili prečiščeno vodo, ki bo veliko boljša, kot voda, ki priteče iz naših pip ali plastenk. Tako imamo v naših pipah polno apnenca, ki nam dodobra greni življenje, le poglejte stare ljudi, kako ne morejo več zravnati prstov; kirurgi pa pravijo, da pod skalpelom kar škriplje ko režejo naša telesa, od tega kamenja, ki si ga vnašamo v tako velikih količinah. Z ženo vodo pijeva zelo poredko, saj je več kot dovolj zaužijeva v obliki sočnega sadja in zelenjave.

5. Zabavna in opogumljajoča se mi zdi vaša pripoved o tem, kako ugnati človekov najbolj zviti organ, oz. kako ste to storili vi ….

Od vseh organov je jezik najteže obvladljiv.Tako, kot lahko obvladamo vse druge organe lahko obvladujemo tudi jezik; obvladamo ga z inteligentnim pristopom, kar pomeni da sta jezik in um nadvladana z znanjem. Znanje je to, ki obvlada um in jezik.Tudi sam se soočam s tem problemom, kajti obilje poraja požrešnost, tako da moram dostikrat jeziku reči dovolj je bilo, kajti želodec je že poln, jezik pa bi še kar okušal te dobre sadeže. Jezik moramo obvladati tako glede prehrane, kot govora. Naše čute usmerja um, Stvarnik pa pravi, da je um težje obvladat kot veter. Vemo, da je veter nemogoče obvladati, z božjo pomočjo pa je mogoče prav vse.

Pomembno je tudi, da je presna hrana ekološko čim bolj neoporečna. Slovenija ima za razliko od nekaterih drugih dežel po svetu dovolj rodovitne zemlje in najrazličnejših rastlin, da pri nas nihče ne bi smel biti lačen, kajne?

6. V Sloveniji ni prav dosti dobre, naravno pridelane hrane. Žal je tako, da so naša polja že dodobra opustošena, kajti vsako leto zlijemo po njih ogromne količine kemikalij. Če pogledamo naša polja, kjer tla niso več humusna, marveč so zbita in mrtva, vidimo, da v njih ni deževnikov, ne krtov, niti voluhar si več ne želi prebivati v taki zemlji. Kdaj se bo človek spametoval in prenehal s tem mačehovskim odnosom do matere zemlje? Napovedali smo ji kemično vojno, vse to pa se nam vrača v obliki bolezni. Kdaj se bo človek spametoval in odgovorno deloval v dobrobit matere zemlje? Kako to ustavit, se velikokrat sprašujem. Prek 2000 različnih kemikalij vnašamo v zemljo, vsake toliko časa znanstveniki ugotovijo, da neka od teh kemikalij ni dobra za človeka, seveda pa imajo takoj pripravljene druge kemikalije, za katere čez čas ravno tako ugotovijo, da niso dobre. Tako se zgodba ponavlja iz desetletja v desetletje. Kako dolgo še?

Navkljub vsemu imamo v Sloveniji še kar nekaj ljudi, ki skrbimo za zemljo, kateri vračamo to, kar ji vzamemo. Slovenski narod je narod vrtičkarjev. Samo poglejmo naše trgovine, polne nezdrave hrane. Sadje ali zelenjava sta pripeljana iz oddaljenih krajev, kjer so zoreli v hladilnicah in tovornjakih, polni kemije; vprašanje je tudi, kje so rasli, ali so korenine sploh videle zemljo? Nekatero od daleč pripeljano sadja in zelenjava je zelo podobno plastiki. Slovenija ima toliko zemlje, da bi lahko izvažala, ne pa uvažala vso to zelenjavo in sadje. Prenehati moramo z vzrejo živali za zakol. Na hektarju zemlje pridelamo za dva človeka kalorij, če je človek mesojed; če človek postane vegetarijanec ali presnojed lahko na hektarju zemlje nahranimo med 20 do 50 ljudi. Če bi človek prenehal jesti meso, bi lahko šlo veliko zemlje na počivanje. Kaj reči o soji, ki jo v velikih količinah uvažamo iz daljnjih tropskih dežel, kjer neusmiljeno uničujemo gozdove, pljuča naše zemlje in sejemo to gensko spremenjeno sojo. Ko živali zaužijejo to nenaravno stvar, bi se moral človek vprašati, kakšne bodo posledice takšnega delovanja. Stalno nas plašijo, da ne bo dovolj hrane zgolj za to, da lahko delajo biznis, iz nas pa so naredili poskusne zajce. Ta poskusni zajec je že zelo klavrn in onemogel. Kdaj se bomo spametovali? Apeliram na občine naj zaposlijo ljudi v ekološkem pridelovanju hrane, delavce, katerih ne rabijo več, pa naj vrnejo nazaj na zemljo, od koder so jih tudi vzeli. Lahko postanemo izvoznik hrane in tudi ljudje bodo imeli delo, le prenehati moramo s pridelovanjem mesa.

Ali lahko bralcem zaupate svojo pomenljivo izkušnjo z boreliozo?

7. Ker sem precej aktiven v naravnem okolju sem pri ugrizu klopa dobil boreliozo. Kot presnojed sem bil prepričan, da se ta bolezen ne bo razvila. Žena je bila zaskrbljena, tako sem po dveh letih in pol odšel k zdravniku; pri pregledu krvi so ugotovili zastarano boreliozo. Zdravnica me je hotela poslati k specialistu v Novo mesto, kar sem odklonil; borelioza se po približno 15 letih ni razvila. Še vedno je prisotna, ne povzroča pa nobenih težav. Če bi prešel nazaj na kuhano hrano bi se zagotovo razvila. Ko nas napadejo virusi in bakterije telo ravno tako, če je čisto, z lahkoto pospravi z njimi. Iz nosa se pocedi tekočina, kar traja največ 3 do 8 ur. Ko bomo ljudje spoznali to preprosto dejstvo, da so nam virusi in bakterije dejansko v pomoč, bo veliko lažje, kajti takrat jim bomo postavili spomenike. Zelo se trudijo, da nam podaljšujejo življenje, ko nas napade gripa, se telo dodobra očisti, saj nas visoka temperatura in bolečine prisilijo k postu, kar pomeni, da se telo očisti. Na žalost pa ljudje zaustavljamo tako čiščenje z antibiotiki, ki imajo mnoge stranske učinke; po nekajkratni uporabi pa niti ne primejo več. Kjerkoli odpremo vidimo, da smo ljudje debelo zašli. Kdaj bomo uvideli vse te zmote in kdaj bomo spoznali dejstvo, da se ne živi od denarja ampak od zdrave hrane.

Ljudje poskušamo psihofizično zdravstveno stanje izboljšati in vzpostaviti z novimi napakami. Kako dolgo jim bomo še verjeli? Božji zakon je takšen, kot je. Enkrat ga bomo morali začeti spoštovati. Naučiti se moramo prehranjevati po naravnih zakonih, naravna hrana daje moč mišicam, živcem in možganom. Bolnice so polne, bolezni se širijo vsevprek, mi pa kot noji tiščimo glavo v pesek in mislimo, da se nas to ne tiče? Čas je, da se streznemo in uvidimo zmoto sodobnega človeka. Človek se v vsej zgodovini ni nikoli prehranjeval tako nezdravo, kot se prehranjuje danes.

Človek bi moral zase vzeti le toliko, da preprosto naravno odživi svoje življenje v iskanju poti, kako se vrniti domov, mi pa smo zašli v čutno uživanje in kopičenje materialnih dobrin, katere nas niti najmanj ne zadovoljijo. Nobena žival ne kopiči več, kot potrebuje. Več denarja, več dela, več skrbi. Izbirajte. Zemlja preprosto ne bo prenesla tega našega neusmiljenega uničevanja. Na kaj smo sploh lahko ponosni? Morda na to, da lahko stokrat uničimo ta planet? To so nam prinesli znanstveniki, ki so neizprosno napovedali vojno tem planetu. Prek 5000 nenaravnih spojin nam kroži nad glavami, kako dolgo bomo to še morali prenašati? Slovenija ima dovolj zemlje, gozdov, kamenja in naravnih materialov na sploh, s katerimi lahko popolnoma zadovolji gradnjo enostavnih in funkcionalnih hiš za preposto življenje in visoko razmišljanje, kar naj bi bil smoter življenja. Strašni industrijski obrati, ki uničujejo plemenite cilje človeškega življenja in delajo iz ubogih delavcev deloholike in bolnike, nam niso potrebni. Smisel in cilj človeškega življenja je vrniti se domov. Nikoli ne boste izvedeli, če je to, o čemer govorim res, vse dokler ne boste naredili spremembe v svojem življenju in opustili navade in razvade ter na svoji koži ugotovili, kako so nas prevarali. Naj vam bo pot, ki jo vsak izmed nas na nek način išče, lahka. Ko prehodimo to pot je vse lahko.

Vse dobro,
vaš sluga,
Milan Hervol

TELOVADBA

http://www.aktivni.si/ostali-sporti/hoja/preprosta-vadnica-med-hojo-v-hrib/?utm_source=tweepy&utm_medium=twitter&utm_campaign=tweepy_2014-05-03

ANŽE#11

• Top Comments

  Tebi in 1.411 drugim osebam je to všeč.