Narežemo 20 g svežega zelišča in ga damo v steklenico ter zalijemo z domačim 60 – 70% žganjem. Zapremo in pustimo na sobni temperaturi 3 tedne. Večkrat na dan vsebino pretresemo. Po treh tednih precedimo skozi krpo, shranimo v temnih steklenicah v hladnem in temnem prostoru. Jemljemo 10 kapljic zjutraj in zvečer z 1dl vode. Po Mariji Treben naj bi tinktura pripomogla k odličnemu spominu, preprečevala poapnitev žil ter odpravljala mnoge druge nevšečnosti.
Prihaja tisto obdobje v letu, ko bo potrebno na mizo dati kaj takega, ki nas bo nasitilo in pogrelo. Ena izmed takih jedi je tudi segedin golaž. Pri nas doma ga imamo zelo radi in kadar ga kuham, ga vedno pripravljam v večih količinah. Za segedin velja isto, kot za golaž – v večjih količinah, ko ga kuhaš, boljši je okus.
Za 4 ljudi potrebujem:
Na mizo si pripravim vse sestavine. Čebulo olupim in narežem na tanke šnite. Česen olupim in ga sesekljam skupaj z kumino. Oprano meso narežem na koščke. Segrejem maščobo in na njej posteklenim čebulo. Ko oveni, dodam meso. Oboje skupaj dušim, po potrebi malo zalijem z vodo. Ko meso postaja mehko, mu dodam česen z kumino in slanino. Ob stalnem mešanju dodam še moko, rdečo papriko in mezgo. Posolim in popram. Nekoliko še popražim in malo zalijem z vodo. Dodam na pol kuhano zelje (če zelje ni preveč kislo ali trdo, ga predhodno ne kuham) in dobro premešam. Če je jed pregosta, jo malo zalijem z vodo. Posodo pokrijem in na zelo mali temperaturi, z občasnim mešanjem, kuham, dokler meso ni mehko. Čisto na koncu dodam še žlico ali dve kisle smetane. Segedin golaž običajno postrežem z krompirjem v kosih. Pa DOBER TEK!
Če imam na razpolago košček slanine, potem jo narežem na kockice, ter jo na razgreti maščobi malo popražim in nato dodam čebulo. Vse ostalo po receptu zgoraj.
P.s.: Imaš vprašanje? Piši na facebook stran: Kaj skuhati danes?
Resnično okusna jabolčna torta, ki se kar stopi v ustih.
V čas priprave ni vštet čas ohlajanja sladice!
Jabolka olupimo, očistimo in narežemo na drobne kocke.
Pripravimo jabolčni nadev. V večji lonec dodamo jabolčni sok, limonin sok, sladkor in oba zavitka pudinga. Vse skupaj dobro premešamo in postavimo na štedilnik. Kuhamo na zmerni temperaturi toliko časa, da se zmes dobro zgosti. Med kuhanjem moramo nenehno mešati, da se nam zmes ne prime na dno lonca. Nato zmes odstavimo in vanjo zamešamo narezana jabolka.
Iz sestavin za testo pripravimo krhko testo. Zna biti malo bolj pocasto, ampak nič hudega. Potrebno je samo malo več potrpežljivosti, ko ga nanašamo v pekač.
Pečico segrejemo na 200°C. Dno okroglega pekača za torte (premera 28 cm) obložimo s papirjem za peko. Papir namastimo z maslom in tudi stene pekača dobro namažemo z maslom. Krhko testo enakomerno razporedimo po pekaču. Paziti je potrebno, da je testo enake debeline tako na sredini kot tudi ob straneh (ali vsaj približno enako).
Na testo nato vlijemo jabolčni puding in ga enakomerno razporedimo. Ko je pečica segreta, vanjo postavimo pekač in pečico nastavimo na 180°C (ventilatorska). Torto pečemo približno 25 minut. Testo mora postati lepe rjave barve, vrh jabolčne zmesi pa se mora nekoliko zapeči.
Pečeno torto vzamemo iz pečice in pustimo, da se 1 uro hladi v pekaču.
Stepemo sladko smetano (po želji lahko dodamo kakšno žličko sladkorja). Nato vanjo previdno in nežno vmešamo kislo smetano.
Smetano nanesemo na ohlajeno jabolčno torto in jo enakomerno razporedimo.
V skodelici zmešamo sladkor in cimet in ga skozi sito razpršimo po vrhu smetane. Torto postavimo v hladilnik za vsaj 3 ure. Najbolje pa čez noč. Pa dober tek 🙂
Sastojci:
1 kg krumpira
1 žlica masti
1 glavica luka
Priprema:
Kilogram krumpira oprati, staviti u lonac, zaliti vodom i skuhati. Kad krumpir omekša, oguliti ga i narezati na tanke kolutove. U posudu staviti veliku žlicu masti, dodati glavicu sitno sjeckanog luka, pa krumpir ubaciti na luk, promiješati ga, popržiti, posoliti i odmah poslužiti. Restani krumpir traži dosta masti. Još je ukusniji ako se prelije sokom od pečenja. Poslužiti ga na ovaj način: uzimati okruglom žlicom za mlijeko gotov krumpir, pa ga tako premjestiti na zdjelu i potom preliti sokom od pečenja.
Restani krumpir Sastojci: 1 kg krumpira 100 g ulja 1 glavica luka 1 stručak peršinovog lista sol papar Priprema: Operite i skuhajte neoguljene krumpire u …
Restani krumpir Sastojci: 75 dag krumpira 1 glavica luka ulje papar sol Priprema: Krumpir skuhajte u ljusci, zatim ga ogulite i narežite na što sitnije …
Krumpir sa sirom Za ovo jelo pripremiti 1 kg krumpira, pola kg kravljeg sira i 1/3 kg slanine. Krumpir oprati, staviti ga u lonac, skuhati, …
Mladi krumpir s vrhnjem Sastojci: 1 kg mladih krumpira maslac peršinovo lišće 1/8 kg rastopljenog vrhnja Priprema: Kilogram mladih krumpira ostrugati od kožice, narezati na …
Punjeni krumpir kuhan u ljuski Sastojci: 6 osrednjih krumpira pola kg mljevenog mesa 20 dkg masnoće 1 glavica luka mala žličica soli mala žličica vegete …
Ona može biti uzrokovana zbog različitih razloga. Nezdrav način života, loše navike i nepravilna prehrana mogu dovesti do stvaranja kiseline u želucu.Postoji nekoliko namirnica koje uzrokuju kiselinu i žgaravicu. Ako i vi često patite od kiseline u želucu, pogledajte koje su to problematične namirnice koje bi trebali izbjegavati, posebno u noćnim satima.
Ako volite jesti začinjenu hranu, morate isključiti ili smanjiti začine u vašoj hrani. Začinjena hrana može lako dovesti do kiseline i žgaravice.
Ovo je definitivno tužna vijest za ljubitelje čokolade! Čokolada je bogata mastima, kofeinom i kakaom. Ova tri sastojka su glavni uzroci kiseline u želucu.
Soda vam može pomoći da vam olakša probavu nakon teškog jela. Međutim, mjehurići gaziranih pića šire se u želucu. To povećava pritisak i dovodi do kiseline. Izbjegavajte sodu i druga gazirana pića koja su bogata kofeinom.
Pržena hrana ne samo da je teška za probaviti, već također može uzrokovati kiselinu i žgaravicu.
Meso je vrlo teško za probaviti. Visoki sadržaj trans-masti u mesu mogu biti loši za probavu. U odnosu na sočne odrezke, jedite manje masno meso poput ribe, piletine i puretine.
Čaša rashlađenog sirovog mlijeka može pružiti instant olakšanje od žgaravice. Međutim, čaša mlijeka nakon teških jela može uzrokovati žgaravicu i kiselinu.
Ako volite sir, a imate problema sa kiselinom, trebate ga izbjegavati. Sir visoke masnoće i maslac su namirnice koje mogu izazvati kiselinu.
Alkohol poput piva i vina može izazvati kiselinu. Za liječenje ovog stanja, izbjegavajte takve kisele napitke. Vino je zdravo, tako da možete ponekad popiti čašu ovog pića.
Šoljica kafe može olakšati glavobolju. Međutim, ona je bogat izvor kofeina. Kofein je jedan od glavnih uzroka kiseline.
Agrumi su kisele prirode. Dakle, izbjegavajte agrume poput limuna, grejpa, mandarine i narandže. Ti plodovi mogu izazvati simptome kiseline ili ih pogoršati.
Mogoče pa je res kaj na tem? PROSIM, POSREDUJTE TA RECEPT VSEM, KI JIH POZNATE, SORODNIKOM, PRIJATELJEM, ZNANCEM, MORDA NEKDO PRAV TA TRENUTEK POTREBUJE TA RECEPT !!!Pred nekaj tedni sem od nekoga iz Sarajeva dobil recept na osnovi INGVERJA IN MEDU in ne moreš verjeti, zdaj sem zopet med »normalnimi« -zdravimi ljudmi, brez bolečin.Žena je imela raka na endokrinih žlezah in je bila že na obsevanju 18 dni.
Sedaj je zdrava, ni ji bila potrebna ne operacija, niti kemoterapija, zdaj poka od zdravja.
Vem, da marsikdo ne verjame v alternativno medicino, pa vseeno, vest mi ne da, da ne bi podelil tega recepta z vsemi, ki morda prav ta trenutek potrebujejo pomoč.
RECEPT:
Dve večji korenini INGVERJA očistite in naribajte zelo na drobno (lahko uporabite tudi električni sekljalnik).
Nariban ingver zmešajte s pol kg domačega medu.
Zaužijete 3 do 4 čajne žličke na dan.
Uporabljajte plastično ali leseno žličko, nikakor ne kovinske.
Prvi učinki »zdravila« se začutijo čez dva do tri dni ……….. to zdravilo prebuja od mrtvih !!!
Srečno vsem in (po-) ostanite zdravi!
V Evropi je Slovenija po odstotku mladih odraslih, ki živijo pri starših, na visokem osmem mestu. S psihologinjo dr. Andrejo Pšeničny smo se pogovarjali, kakšne so posledice poznega osamosvajanja.
Po podatkih, ki jih je zbral ameriški Quartz, naj bi pri nas skupaj s starši živelo kar 43 odstotkov populacije, stare od 24 do 34 let. Pred nami so predvsem južnoevropske države, kot so Grčija, Italija, Portugalska, za zgled bi si morali postaviti sever, predvsem Dansko, kjer doma živi le 1,8 odsotka mladih odraslih. Kot opozarja psihologinja dr. Andreja Pšeničny je ekonomsko osamosvajanje pri teh letih za razvoj vsakega posameznika ključno.
Nikakor ostati doma
Tako kot je potrebno v določenem obdobju življenja shoditi, je potrebno v drugem zapustiti domače gnezdo, kar bi morali pri nas starši spodbujati bolj aktivno, kot so do sedaj, je ključno sporočilo priznane strokovnjakinje. Na poti do samostojnosti vedno obstajajo večje ali manjše ovire, ki niso samo zunanje, kot je sedanja gospodarska kriza, temveč tudi notranje. A z njimi se je treba spopasti. “Načini spopadanja pa se razlikujejo glede na to, ali se je mlad človek od staršev že čustveno in osebnostno osamosvojil ali pa tega procesa še ni izpeljal do konca,” pojasnjuje dr. Pšeničny. “Prvim težave pri ekonomskem osamosvajanju sicer vzbujajo občutek nezadovoljstva, sčasoma tudi jeze, a hkrati imajo močno motivacijo, da s še več iznajdljivosti najdejo pot do življenjske samostojnosti.” To pomeni, da aktivno ves čas iščejo kakršen koli vir dohodka ali izkušenj ter da sprejmejo tudi dela, ki so začasna oziroma niso v skladu s siceršnjimi zaposlitvenimi cilji.
To pa ne velja za skupino mladih odraslih, ki se čustveno in osebnostno od staršev še niso osamosvojili. Namesto da bi aktivno iskali kakršne koli rešitve, obupavajo, pogosto postanejo depresivni. “Po navadi so to otroci staršev, ki so zanje pretirano skrbeli in vzpodbujali pridnost namesto samostojnosti. Takšni otroci zavrnitev doživljajo kot razvrednotenje. Delo iščejo po principu vse ali nič. Zdi se jim nesprejemljivo, da bi vsaj začasno opravljali delo, ki njihovi izobrazbi in kariernim pričakovanjem ne ustreza. Ker nezavedno pričakujejo, da bi moral nekdo poskrbeti zanje, so prepričani, da se jim godi krivica. Prepričani so recimo, da do svojega stanovanja pridejo le tisti, ki so jim ga zagotovili starši. Od doma ne odidejo, ker se ne želijo odpovedati udobju, ki jim ga nudi.” In to četudi bi slednje povečalo njihovo samozavest. Težava je še, da jih pri takšnem obnašanju, ne da bi vedeli, da jim škodijo, običajno podpirajo starši.
Naši starši so predobri
V Sloveniji se zdi staršem povsem normalno, da svoje otroke preživljajo, dokler ti ne dobijo redne zaposlitve. In to celo, ne da bi pričakovali, da začnejo ti v določenem obdobju po svojih najboljših močeh prispevati k plačevanju vsakomesečnih življenjskih stroškov. “Prav je, da mladi pri ustvarjanju lastnega doma, kadar vsega ne zmorejo sami, prosijo starše za finančno pomoč,” razloži dr. Pšeničny. “Vendar se jim ta pomoč ne sme zdeti samoumevna, potruditi se morajo, da ta dolg vrnejo. V Sloveniji vzgoja in način življenja samostojnosti ne vzpodbujata v zadostni meri. Začne se že s tem, da starši nase prevzamejo odgovornost, da ima otrok čim boljši učni uspeh. Učenje postavijo za edino otrokovo obveznost – pa še pri tem mu priskočijo na pomoč.” Težava nastane, ko mora otrok naenkrat prevzeti tudi druge, bolj odrasle obveznosti, česar se ustraši. “Takrat bi se morali starši zgledovati po orlih, ki svojim mladičem, če se ti bojijo poleteti iz gnezda, tega pričnejo počasi razdirati,” se nasmehne psihologinja. “Ko bo to postalo neudobno, bodo mladi že razširili krila.”
Zakaj bi se vendar trudili osamosvojiti, se spopasti s strahovi in bremeni, ki jih to prinaša, če je lažje občasno poslušati malo sitnarjenja. “Toda ni samo pomembno, nujno je, da se mlad človek sam potrudi za svojo eksistenco,” še enkrat poudari dr. Pšeničny. “Otrokom samostojnosti ne moremo podariti, lahko pa jih vzgajamo v samostojne ljudi. Tako bodo uspešnejši na trgu delovne sile. Sicer pa se bo le še pogosteje dogajalo, da bodo odrasli otroci ostajali doma. Morda celo za stalno.” Mladi se morajo naučiti prevzemati odgovornost za svoje življenje, sprejeti morajo dejstvo, da osamosvajanje ni proces, ki je vedno prijeten in udoben. Zato pa vodi k večjemu samozaupanju in samospoštovanju.
Vsebuje zdravju koristne rastlinske maščobe, ki pripomorejo k boljši regeneraciji celic, pospešujejo pa tudi cirkulacijo. Ker je karitejevo maslo popolnoma naravno, je zelo primerno tudi za nego nežne in občutljive otroške kože. Karitejevo maslo je tudi odlična zaščita pred sončnimi žarki, saj vsebuje naravni faktor SPF 4–6.
Karitejevo maslo pomirja in vlaži kožo ter skrbi za ohranjanje njenega popolnega ravnovesja. Maslo je odlično za zelo suho kožo ter za kožo, ki jo pestijo različni ekcemi. Karitejevo maslo pomaga pri suhem lasišču, mehča pa tudi suho, razpokano in poroženelo kožo na petah, kolenih in komolcih. Kot opozarjajo strokovnjaki, moramo vedno izbrati kakovostno nerafinirano karitejevo maslo. Surovo karitejevo maslo obdrži svoje resnične zdravilne lastnosti, ki našo kožo ohranjajo gladko, nahranjeno in optimalno navlaženo. Pri težavah z zelo suho kožo se prvi rezultati pokažejo že po treh dneh uporabe karitejevega masla.
Karitejevo maslo med drugim odlikujejo tudi protivnetne lastnosti, zato je v veliko pomoč pri celjenju prask, ureznin in opeklin, pri sončnih opeklina, blaži pa tudi bolečine pri pikih žuželk. Karitejevo maslo prav tako pomaga razbolelim mišicam in pri artritisu. Raziskava, ki je bila leta 2010 objavljena v strokovni reviji “Journal of Oleo Science”, je pokazala, da ima karitejevo maslo resnično izjemno protivnetno delovanje. Raziskavo so opravili na miših, ki so imele težave z edemi, in ugotovili, da se je vnetje z uporabo karitejevega masla pri njih občutno zmanjšalo (kar za 45 odstotkov). Še ena raziskava, objavljena v British Journal of Clinical Pharmacology, je dokazala, da karitejevo maslo deluje kot zelo učinkovit nosni dekongestiv (dekongestivi so sicer zdravila, ki zmanjšujejo oteklost sluznice, zavirajo nastajanje sluzi ter čistijo zamašene nosne prehode in sinuse). Rezultati prej omenjene raziskave so pokazali, da se je v nosnih poteh že v 12 do 24 urah zmanjšalo vnetje, poti so se odprle, prav tako ni bilo nobenih poškodb nosne sluznice.
Karitejevo maslo že stoletja uporabljajo za glajenje prvih gubic. To maslo vsebuje esencialne maščobne kisline, poleg tega pa tudi že prej omenjena vitamina A in E, ki skrbita za optimalno elastičnost kože. Klinične študije so dokazale, da karitejevo maslo uspešno upočasnjuje procese staranja, prav tako pa skrbi tudi za obnovo kolagena, ki skupaj s keratinom skrbi za čvrstost in elastičnost kože, njegova izguba pa vodi do nastanka gub. Koža je po redni uporabi karitejevega masla bolj zdrava, sveža, na njej je manj gubic in drugih poškodb.
Karitejevo maslo nanesemo na lasišče ter ga z blazinicami prstov vanj vmasiramo. Posebno pozornost namenimo predelu vratu (zatilja), robovom lasišča ter predelu za ušesi. Masirajte približno 10 minut, maslo nanesite še na lasne konice ter si na koncu masaže lase dobro razčešite z glavnikom. Lase zavijte v brisačo in pustite, da maslo učinkuje še približno 10 minut. Lase sperite z mrzlo vodo, nato pa si jih normalno umijte s šamponom.
Određene namirnice važe kao vrlo zdrave, poput zelene salate, kelja i brokolija. Međutim, istraživanja pokazuju da zapravo te namirnice kriju “mračne” tajne kojima mogu da naruše naše zdravlje. Osim toga, određene prehrambene navike takođe u velikoj meri štete zdravlju.
Jedete puno slanine, perete pileće meso pre kuvanja, svakodnevno uživate u čipsu ili stavljate limun u čašu vode – verovali ili ne, ali upravo time se izlažete opasnim rizicima. Obožavate čips? Razmislite još jednom.
Mnogima jedna od omiljenih grickalica je čips, relativno pristupačne cene, ukusan i lako dostupan. Međutim, da li ste se ikada zapitali šta čips radi telu i zdravlju? Naime, nije svaki čips napravljen od krompira. Tako su, na primer, neke vrste čipseva zapravo mešavine pšenice, pirinča, kukuruza i krumpirovih pahuljica. Osim toga, naoko bezazleni postupak, pečenja čipsa na visokim temperaturama, zapravo stvara štetan kancerogeni nusprodukt koji se zove akrilamid koji narušava zdravlje. Čips takođe podstiče debljanje, visok holesterol i visok krvni pritisak.
Pažljivo s većim količinama brokolija i kelja
Iako se brokoli i kelj ubrajaju u najzdravije povrće zbog velikog udela antioksidanata i smanjenja rizika od karcinoma, treba biti pažljiv po pitanju njihove količine. Naime, kako tvrde naučnici i nutricionisti, povrće poput kelja, kupusa i prokelja u većim koičinama može uzrokovati negativne posledice poput hipotireoze, stanja kada štitnjača ne proizvodi dovoljno hormona štitnjače.
Prestanite da perete pileće meso
Redovno prije kuvanja perete pileće meso? Nakon ovoga to vam više neće pasti na pamet. Naime, to ne samo da je neefikasan postupak u smislu uništavanja bakterija, nego ih zapravo podstiče na širenje posvuda.
Zelena salata i nije baš tako zdrava
Zapakovana, oprana i isečena salata u kesici koja je odmah spremna za posluživanje, zapravo je opasnija od goveđih odrezaka, a neretko uopšte nije ni tako zdrava kao što smatramo. Upravo se za zelenu salatu smatra da će najverovatnije dovesti do bolesti povezanih s hranom – uglavnom zato što se zeleno povrće uzgaja direktno na zemlji, a neke od patogenih klica se, naime, mogu ubiti samo toplinom ili jakim deterdžentima, a ispiranje vodom baš i nema učinka. Određene vrste bakterija koje se nalaze u kesicama salate gotovo je nemoguće ubiti.
Smanjite količinu slanine
Lekari upozoravaju kako upravo ljubav prema slanini može dosta smanjiti životni vek. Stručnjaci upozoravaju da jedenje previše prerađenog mesa donosi određene zdravstvene rizike, kao što su bolesti srca, karcinom i dijabetes. Najopasnija kombinacija je ona slanine i javorovog sirupa, koju Amerikanci bukvalno obožavaju jer kombinacija slanine ili kobasica sa šećerom stvara još veću želju za mesom. Osim toga, konzumacija prerađenog mesa, kao što su slanina, kobasice i prerađeni delikatesni mesni proizvodi, povezana je s 42 posto većim rizikom od srčanih bolesti i 19 posto većim rizikom od dijabetesa tipa dva.
Nikada ne stavljajte krišku limuna u čašu vode
Kriška limuna može divno osvežiti najobičniju čašu vode, međutim, ono što vam verovatno nikada nije palo na pamet je činjenica da stavljanjem limuna u čašu vode ili soka zapravo stavljate u piće i neverovatan broj bakterija koje na kraju popijete. Podaci pokazuju da čak 70 posto limuna na sebi ima mikrobe, poput bakterija iz creva (u obliku fekalne materije), bakterija iz disajnih kanala (putem kašljanja, kijanja i govora) i bakterije s kože.
Morda koga zanima, SporoÄam, Zdravje | Sonja | 
7:08 dopoldne | 
Comments Off on Ove zdrave namirnice i nisu baš tako zdrave – hr.
Tibetanski obredi so v zahodnem svetuu vse bolj priljubljeni (Thinkstock)
Tibetanske obrede je v knjigi Vrelec mladosti: pet tibetanskih vaj pomlajevanja predstavil Peter Kelder že leta 1939. Tibetanski menihi jih prakticirajo že stoletja, a 5 vajam dodajo še šesto, ki naj bi pomagala pri sublimiranju spolne energije in je torej koristna vsem, ki so se odločili za celibat. Tibetančki odgovarjajo določenim jogijskim asanam. Vaje so dovolj preproste, da jih lahko izvajajo tudi ljudje, ki niso joge niti poskusili. Prebudijo se vse čakre, energija začne teči, zato smo bolj budni, živahni, lepši, poželjivi, predvsem pa pomlajeni. Pomagajo tudi pri splošnem zdravju; ljudje, ki redno izvajajo tibetančke pravijo, da niso nikoli prehlajeni.
Vaje je najbolje izvajati zjutraj, pred zajtrkom, saj nas napolnijo z energijo za ves dan, pa tudi kave morda ne bomo več pogrešali. Pred začetkom vadbe se je dobro ogreti z običajnimi ogrevalnimi vajami, da bomo bolj gibljivi in bomo izključili možnost poškodb. Vsakega izmed 5 tibetanskih obredov ponovimo 21-krat. To številko je dobro doseči postopoma, tudi če ste sicer zelo športni, saj tibetančki sprožijo procese čiščenja v telesu, in če se to zgodi zelo hitro, je lahko precej naporno. Začnite torej s 3 ponovitvami, ki jim vsak teden (ali poljubno daljše časovno obdobje) dodajte še 3, dokler ne pridete do številke 21. Da bi dosegli vse pozitivne učinke pa je treba biti pri vadbi zelo reden, vadite torej vsak dan. Če to zaradi bolezni ali kakega drugega razloga ni mogoče, jih ponovite vsaj v mislih.
Pri prvi vaji se vrtimo okoli svoje osi, tako kot otroci ali derviši. Vedno se vrtimo v smeri urnega kazalca; predstavljajte si, da je ura na tleh. Stojimo vzravnani z razširjenimi rokami, gledamo predse. Izberemo si orientacijsko točko, ki nam pomaga pri štetju obratov, pa tudi pri ohranjanju ravnotežja: v izbrano točko glejte kolikor dolgo morete, ne da bi obrnili glavo; glavo zasučete šele, ko res ne gre drugače. Vrtite se dovolj počasi, kontorlirano in pazite, da boste imeli dovolj prostora, če bi vas zaneslo. Ko se vam začne vrtetioziroma ko izvedete zadano število ponovitev, se ustavite, roke sklenite kot pri molitvi in se zaglejte v konice prstov. Če se vam zelo vrti, lezite na tla in počakajte, da se vrtenje umiri, preden nadaljujete z vajami! Vaja ni primerna za nosečnice!
Ležimo na hrbtu, roke sproščeno ležijo ob telesu. Pred začetkom vaje globoko izdihnemo. Ob vdihu hkrati dvignemo glavo kot bi se hoteli z brado približati prsnici in stegnjene noge; noge naj bodo pravokotne na telo. Če vam dvig nog predstavlja težave, lahko za začetek dvigujete rahlo pokrčene. Ob izdihu hkrati spustimo glavo in noge v začetni položaj. Gibanje bo sčasoma postalo vse bolj tekoče. Nekateri vajo odsvetujejo ženskam v prvih dneh menstruacije.
Klečimo s spodvitimi nožnimi prsti, roke sproščeno počivajo ob telesu. Pred vajo izdihnemo, pri tem spustimo brado proti prsnici. Sledi globok vdih, pri katerem se glava dvigne, trup se nagne nazaj, pri tem močno stisnemo zadnjične mišice in mišice medeničnega dna, roke pa sočasno potujejo nazaj, kot bi hoteli preveriti, ali so mišice zadnjice res napete. Nato se z izdihom vrnite v izhodiščni položaj. Glave ne poskušajte prisliti k prsnici oziroma nazaj, pustite, da vam sproščeno „pade“.
Četrti tibetanski obred spominja na most. Pred vajo ogrejte zapestja z nežnim kroženjem z dlanmi. Sedimo na tleh, z nogami iztegnjenimi v širini bokov, dlani so ob bokih uprte ob tla, prsti gledajo naprej. Ob izdihu spustimo glavo k prsnici. Z vdihom dvignemo medenico od tal, kolena se pokrčijo. Roke in goleni so navpične, trup in stegnenice pa vodoravni. Težo naj nosijo roke in noge, glava naj sproščeno pade nazaj. Z izdihom se vrnemo v izhodiščni položaj s predklonom glave. Vajo je vsekakor lažje narediti, kot opisati.
Ležimo na trebuhu, dlani so na tleh v višini ramen, noge širše od širine bokov, prsti so spodviti. S čelom se dotikamo tal. Globoko izdihnemo. Ob vdihu dvignemo trup, tako da vzravnani slonimo na iztegnjenih rokah; hrbet usločimo in nagnemo glavo nazaj, da se vrat povsem iztegne. Nato dvignemo medenico, da s telesom tvorimo obliko narobe obrnjene črke V, pete potisnemo proti tlom. Roke in noge so ves čas iztegnjene. Med izdihom medenico spustimo proti tlom, a se jih ne dotaknemo, glavo dvignemo in pogledamo navzgor. To je izhodiščni položaj za nadaljnje ponovitve.
Po končani vadbi nekaj trenutkov ležimo na trebuhu z razširjenimi rokami in z glavo oprto na brado ali v „položaju za nezavestnega“, umirimo dihanje in opazujemo pretok energije skozi telo. Če želite podrobnejši opis in več informacij, sezite po knjigi Petra Kelderja, za lažjo predstavo pa si lahko ogledate kak posnetek ali se celo vpišete na tečaj.
Subscribe