l
Bančna luknja, ki so jo bankirji v navezi s politiko in menedžerji naredili v zadnjih letih, se že pozna v vaših denarnicah. Razumemo, da bi radi vedeli za krivce. Ampak bolj kot javnost slabih kreditnih poslov se bo v vaših denarnicah poznalo, kako bo slaba banka upravljala velik del slovenskega gospodarstva, ki so ga sistemsko zavozili bankirji in menedžerji v navezi s politiko. Kakšni motivi vodijo glavne ljudi na slabi banki, kako so plačani, kje lahko monetizirajo svoj vpliv in kakšen je moralni hazard?
Nenavadne odločitve, svetovalne pogodbe, visoke plače, visoke nagrade, moralni hazard. Izvršna direktorja DUTB Janez Škrubej in Christopher Gwilliam molčita.
Slaba banka naj bi delovala in premoženje prodajala pet let, vladna koalicija zdaj odloča, da bi delovanje DUTB podaljšala na 15 let. To pomeni tudi 15 let stroškov. Stroškov za svetovalne pogodbe – denimo takih, o katerih smo pisali včeraj. DUTB je med drugim najela družbo, iz katere je prišel dozdajšnji izvršni direktor Torbjörn Mansson (in se zdaj v to vrnil), stroškov zunanjih svetovalcev pa na DUTB ne želijo razkriti (več na povezavi Skrivači iz državne DUTB ).
Kakšne plače imajo na DUTB
To pomeni tudi vsaj pet, če ne 15 let zajamčenih služb in plač.
Pred nedavnim je vlada imenovala nova izvršna direktorja, Angleža Christopherja Gwilliama, ki je postal glavni izvršni direktor, in Janeza Škrubeja. Izvršni direktorji so še trije, Torbjörn Mansson, ki odhaja, ter Aleš Koršič in Boštjan Gjerkeš.
»Bruto prejemek dveh novih izvršnih direktorjev znaša 21.500 evrov na mesec, bruto prejemek dosedanjih pa 9.800 evrov na mesec. V te vrednosti so všteti tudi vsi dodatki, vključno z dodatkom za delovno dobo, razen zakonsko obveznih dodatkov za prevoz in prehrano,« pravijo na DUTB.
Politiko prejemkov je najprej potrdila še Janševa vlada (marca lani), julija jo je vlada Bratuškove popravila – in dvignila plače.
Hkrati je omogočila še, da izvršni direktorji dobijo še enkrat toliko variabilnega dela. Do polovice nagrade lahko dobijo ob koncu leta, preostanek pa najhitreje ob koncu mandata.
Nova izvršna direktorja (Gwilliam in Škrubej) bosta tako vsako leto dobila 258 tisoč evrov osnovne bruto plače, ob upoštevanju najvišje možne nagrade pa hipotetično 516 tisoč evrov. V petih letih to nanese med 1,3 in hipotetično 2,6 milijona evrov bruto, v 15 letih pa med 3,9 in hipotetično 7,7 milijona evrov bruto prejemkov na enega. Dodajmo, da ima šef največje, tudi državne banke NLB Janko Medja 10.742 evrov bruto plače, polovico tega, kar dobita Gwilliam ali Škrubej.
In še to: nagrada je lahko izplačana tudi v finančnih instrumentih. Katerih, kdo bi določil »ceno« instrumenta, na DUTB niso odgovorili.
Molčeči »transparentneži«
Gre za informacije, o katerih na DUTB – kjer ponavljajo, da so ustanovljeni zato, da »povrnejo zaupanje v bančni sistem« – molčijo.
Na DUTB so nam zavrnili zahtevo za posredovanje pogodb o plačah vodilnih, kjer bi lahko videli sistem nagrajevanja.
»S predložitvijo pogodb ne želimo kršiti zakona o varovanju osebnih podatkov,« pravijo.
A ponavljamo, DUTB je stoodstotno državna družba, financiramo jo davkoplačevalci. Na Financah menimo, da je pravica javnosti do stoodstotne transparentnosti v državnih družbah pred varstvom osebnih podatkov. Če direktorje državnih družb moti, da se razkrivajo njihovi osebni podatki tistim, ki jih financirajo, naj pač ne kandidirajo na ta mesta. Še posebej so točni podatki o nagrajevanju pomembni zato, ker je mogoče na podlagi določitve in meril za plačo sklepati tudi o motivih, ki bodo vodili te ljudi pri odločanju, in o nevarnostih moralnega hazarda, ki jim bodo izpostavljeni pri svojih odločitvah.
Kaj jih motivira?
DUTB je doslej neprijetno presenetila z dvema potezama.
Prvič, z ustavitvijo prodaje stanovanj v Celovških dvorih; po tem, ko je stečajni upravitelj že podpisal pogodbe o prodaji, jih na DUTB niso potrdili. Razlog: če počakajo s prodajo, bodo iztržili več, treba je samo počakati, da mine obdobje strahu. Dvom: to bi bilo res, če bi za Slovenijo veljalo enako kot za Švedsko v devetdesetih letih – ljudi je strah, a imajo denar. V Sloveniji je po našem mnenju drugače – pri nas je ljudi strah in nimajo denarja.
Drugič, slaba banka je z družbo Protej, to je družba nekdanjih menedžerjev ACH za prevzem podjetja, in z ACH podpisala sporazum o enoletnem moratoriju za odplačilo glavnice posojil, ki so jih banke prenesle na DUTB. In še več, izvedba sporazuma je zavarovana s premoženjem Adrie Mobila, kar pomeni, da ni več tveganja za prenos ali odtujitev premoženja v korist tretjih. Slaba banka tako rešuje predvsem menedžerje ACH. Pa ne le to – škodi tretjim upnikom. Kar je kaznivo. Kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti ve, da je sam ali kdo drug kot dolžnik postal nezmožen plačila, pa iz zadolženega premoženja izplača dolg ali kako drugače namenoma spravi kakšnega upnika v ugodnejši položaj in tako povzroči veliko premoženjsko škodo drugim upnikom, se kaznuje z zaporom do petih let. Očitno to za državno slabo banko ne velja. Manevru pa, vsaj javno, ne nasprotujeta ne predsednica vlade Alenka Bratušek ne Uroš Čufer, finančni minister.
Do konca meseca naj bi enako podaljšala posojila še Bojanu Petanu iz DZS. S tem bo DUTB, ki jo davkoplačevalci financiramo zato, da bi minimizirala strošek večmilijardne bančne luknje, rešila tajkune.
»Ne bomo trpeli vmešavanja politike.« Komentar Financ: No, da vidimo
Tako je pred tednom zatrjeval novi glavni izvršni direktor Gwilliam. Doslej je prav politika preprečevala reševanje tajkunskih posojil. »Pomembna so delovna mesta,« sta zatrjevali Janševa in Pahorjeva vlada. Zdaj, ko smo davkoplačevalci spet sanirali banke, gre praksa v nasprotno smer, rešujejo se lastniki. Vlada, premierka Bratušek in finančni minister Čufer, se doslej do tega ni opredeljevala.
Viri blizu Bratuškovi pa so na povezavi ( Država z našim denarjem rešuje tajkune? ) očitno videli, da imajo javnomnenjski problem – in že napovedujejo, da reprogramov tajkunskih posojil ne bodo dovolili.
Skratka, po razkritju reševanja tajkunov z asistenco vlade in slabe banke se pojavljajo dodatna vprašanja, kaj oblikuje poslovno politiko slabe banke. Ali da tajkunom 15 let reprogramirajo posojila, v Rigelnikovo in svojo korist, ker vlečejo plačo, ali jih motivira, da takoj čim dražje prodajo normalnim lastnikom.
Tri vprašanja moralnega hazarda
Vrnimo se k temeljnemu vprašanju, kakšne motive zasledujejo vodilni na DUTB. Kako se bo merila njihova genialnost, kaj bo njihov uspeh, za katerega so plačani? Kaj se najbolj splača davkoplačevalcem in kaj vodilnim ter ali sta ta dva interesa zares enaka? Po mnenju Financ je mogoče njihovo delovanje strniti v tri glavne dileme.
1. Ali se vodstvu DUTB najbolj splača vleči plačo 15 let in nič ne narediti – s čimer imajo lastno korist -, ohranjajo pa tudi kontinuiteto enih in istih elit. To pomeni status quo, nobenih sprememb – iste centre odločanja in moči, ohrani se državna lastnina, stroški zaradi slabih bančnih posojil se ne znižajo.
2. Ali so najbolj motivirani, da rešujejo lastniške družbe zdajšnjih menedžerskih tajkunov, da torej rešujejo tajkune in zdajšnje elite – da jih pustijo čakati pet ali pa deset let na moratorijih, medtem vlečejo plačo, potem pa tem istim tajkunom, ki so uničili podjetja, terjatve prodajo z diskontom, recimo po 35 odstotkov, torej v povprečju pet odstotkov nad ceno prenosa, hkrati pa ohranijo elite in slabe prakse, zaradi katerih smo davkoplačevalci samo decembra bankam morali dati skoraj tri milijarde evrov.
V tem primeru bi bilo tajkunom naravnost krasno: izgub pravzaprav ne bi imeli, ker bi razliko od najetih posojil, ki jih niso mogli poplačati, do odkupa terjatev nazaj z diskontom spet pokrili davkoplačevalci. Sami pa bi lepo nadaljevali, še z nižjimi obveznostmi.
3. Ali so na DUTB motivirani, da čim hitreje in čim dražje prodajo terjatve in deleže normalnim lastnikom – takim, ki ne dobijo pod prijateljskimi pogoji posojil pri slovenskih državnih bankah za nakup podjetij, teh posojil potem ne vrnejo in nastane nova luknja, ki jo socializirajo davkoplačevalci. Ali so torej na DUTB motivirani, da podjetja prodajo takim, ki prinesejo posle, izdelke in trg, ne pa takim, ki prek novega izčrpavanja podjetij in bank sami sebi oziroma izbranim deležnikom delajo korist? Tako bi moralo biti. To je interes davkoplačevalcev, to je najboljše jamstvo, da boste imeli vi, in ne le vodilni DUTB, čez deset let službo.
januar 25, 2014 7:13 dopoldne | 
Subscribe