LIKER IZ DOBREGA ČRNEGA VINA – HR.

1 l dobrog crnog vina
60 dkg šećera
korica od 1 limuna
4 dl ruma ili konjaka

Vino, šećer i krupno narezanu koricu limuna staviti kuhati pola sata, nakon prokuhavanja pustiti da se ohladi i dobro procijediti. Dodati rum (konjak) i dobro promiješati. Uliti u boce i neka stoji 1 sat, i tek tada je za piti.

Sok iz lubenice – HR.

Sastojci:

-125 ml vode
-50 gr secera
-1,5 kasika rendanog djumbira
-2 l secene lubenice
-125 ml sveze iscedjenog soka limete

Priprema:

U manju serpicu staviti vodu, secer i rendani djumbir, pustiti da provri, pa smanjiti temperaturu i ostaviti da se tiho kuva desetak minuta. Procediti sirup kroz cediljku i ostaviti da se ohladi na sobnoj temperaturi.Sirup staviti u frizider da se potpuno ohladi. Iseci lubenicu na kockice pa je staviti u multi praktik i smrviti je. Uzeti najfiniju cediljku koju imate pa procedite, ako nemate cediljku, procedite kroz gazu.U bokal sipati iscedjeni sok od lubenice, dodati sirup od djumbira, sok od limete i sve dobro promesati.Sipati u visoke case, dodati kockice leda, ukrasiti sa malim parcicima lubenice i posluziti.

Prijatno

CORONA – THE SUMMER IS MAGIC

V SPODNJEM LINKU SE SKRIVA TELOVADBA ZA HUJŠANJE – 5 MINUT – HR.

http://www.zdravakrava.hr/clanak/3621/zenstveni-trening-za-mrsavljenje

KAKO TELOVADI HEIDI KLUM – HR.

Heidin osobni trener David Kirsch pripremio je za nju vrlo učinkovit program, koji je uključivao razne vježbe snage kao i aerobne vježbe. Ishod je bio brz – gubitak kalorija uz vrhunski tonirane mišiće, s naglaskom na mišiće trbuha i stražnjice. Probaj ove dvije vježbe koje je izvodila Heidi Klum.

Iskorači kao sumo borac

Napni trbušne mišiće i stani s nogama razdvojenim u širini ramena. Digni desnu nogu i pomiči je kružno slijeva nadesno. Zamisli da tom nogom u kružnoj kretnji želiš nekoga udariti. Spusti desnu nogu malo više udesno od početnog položaja i odmah čučni. Potom ustani, podigni desnu nogu i izbaci je u desnu stranu, kao da nekoga želiš udariti bočnim udarcem stopalom. Ponovi sve opisano 15 puta svakom nogom.

Hodaj kao čudnovati kljunaš

Uzmi loptu medicinku u obje ruke i podigni je iznad glave s ispruženim rukama. Čučni tako da su ti koljena u liniji s nožnim prstima. Izbaci stražnjicu unatrag što više možeš. U tom se položaju kreći prema naprijed i osjećaj kako ti se naprežu mišići stražnjice i prepona. Hodaj s jednog do drugog kraja sobe. Možeš i natrag, ako je soba mala. Izvodi ovu vježbu triput tjedno. Ako nemaš ugovornu obavezu da uskoro nosiš reviju, ne moraš vježbati jednako naporno kao Heidi.

Komentar Marina Bašića

Marino Bašić, prof. kineziologije i osobni kondicijski trener o dvije vježbe koje prakticira Heidi Klum rekao je: ‘Ovo su dvije odlične vježbe za noge za koje ne treba puno mjesta i rekvizita. Pogađaju mišiće i u dinamičnom i statičkom režimu rada. Oni koji će ih izvoditi neka naprave manje ponavljanja, ako nisu u formi i također neka paze na pravilno izvođenje vježbe. Nekima će zbog manjka fleksibilnosti biti teže izvoditi ove vježbe.’

Jabuka “ubojica” gladi

Heidi pazi i što jede. Ne jede prerađenu hranu, njezin jelovnik obiluje svježim voćem i povrćem te nemasnim bjelančevinama iz puretine i piletine. Česti mali obroci još su jedna taktika s kojima Heidi, kao i mnoge druge estradne zvijezde, smanjuju potrebu za unosom kalorija. Pet obroka dnevno održava nivo glukoze u krvi dovoljno visokim da se ne javi intenzivna glad. Mali su obroci povoljni i utoliko što manje opterećuju probavu. Heidini mali obroci uključuju svježe voće i zeleno lisnato povrće. Jabuke su njezino najubojitije oružje, jer donose vrlo malo kalorija, ali sadrže pektin, tvar koja zavarava mozak šaljući mu informaciju o sitosti. Ne daj da te zavaraju reklame koje je snimila za proizvođače brze hrane, jer ona ne konzumira ništa od toga!

ZDRAVILO PROTI BAKTERIJAM – HR.

Ovaj prirodni lijek preporučujemo onima koji imaju problema sa bakterijama a naročito ako je u pitanju Esherihia Coli.

Sastojci:

-25 dkg korijena peršuna
-25 dkg limuna s korom
-20 dkg meda
-2 dcl maslinovog ulja

Priprema prirodnog lijeka protiv bakterija:

Korijen peršuna i limun oprati i samljeti u mašini. Sve zajedno izmiješati sa medom i maslinovim uljem i spremiti u staklenku.

Upotreba:

Uzimati jednu veliku kašiku prije doručka a jednu poslije večere. Kada upotrijebite sav lijek iz staklenke potrebno je da provjerite nalaze. Ako ima još bakterija, ponovite isti postupak.

Adijo, najboljši sosed! (besedilo na melodijo Še kiklco prodala bom…) pesmico napisala 15.6.2013

Mercator jaz prodala bom,
da ‘pufe’ poravnala bom,
ne grem, ne grem, ne grem domov,
si d’nar želim močno.

Mercator jaz prodala sem,
kako bo z njim, prav nič ne vem,
sedaj pa grem lahko domov…
…utrujena zelo.

Mercator končno smo prodal’,
za pol ga cene ‘hrčkom’ dal,
se to nam maščevalo bo,
takrat nam bo hudo.

**********117**************

POPROVA META

Ob poprovi meti se na vrtu dobro počuti skoraj vsa zelenjava, poleg tega pa so njeni listi tudi izjemno zdravilni.

Pluton, grški bog mrtvih, naj bi se zaljubil v nimfo, katero je njegova žena Persefona za kazen spremenila v nizko rastlino, ki jo lahko vsak potepta. Tudi sam Pluton je ni več mogel spremeniti nazaj v človeško obliko, podaril ji je lahko le aromo, s katero popolnoma prevzame vsakogar, ki se dotakne njenih listov …

Paše ji polsenca

Rastlina, ki je vredna celo božje pozornosti, raste tudi na slovenskih vrtovih, saj je izjemno nezahtevna za gojenje. Vzgajati jo je mogoče v koritih na balkonih in terasah in tudi v lončku na kuhinjski polici bo lepo uspevala. Na vrtu se bo najbolje počutila v polsenci, v vlažnih humusnih tleh. Razmnožuje se z živicami, zato se lahko zelo razraste in začne prikrivati gredice, njene korenine pa lahko poškodujejo celo tlakovec, v bližini katerega se razraščajo.

Je zelo priljubljena prekrivna rastlina na okrasnih gredicah, povečini pa jo najdemo ob obrobnih gredicah na vrtu, iz katerega s svojo močno aromo odganja mravlje. Njen vonj prežene tudi bolhače, ki najraje napadejo naše kapusnice, odganja uši, kapusovo muho in druge škodljive muhe.

Poprova meta

Meta je križanec iz družine ustnatic. Pri nas sta najbolj priljubljeni poprova in mačja meta.

Dobre sosede

Dobro se razume s paradižnikom, krompirjem, brokolijem, papriko, cvetačo, kolerabico, solato in z zeljem. Tisti, ki imate lično urejene vrtove in natančno odmerjene grede, pa meto raje posadite v večje lončke, da se ne bo preveč razrasla.

Ob meti se dobro počuti zelenjava na vrtu, prijetno in pomirjujočo aromo daje vrtnarjem, ki ga obdelujejo, poleg tega pa so njeni listi tudi izjemno zdravilni.

Metin čaj

Po priljubljenosti se z meto lahko kosa le še kamilica.

Osvežilna in blagodejna za želodec

Marsikdo verjame, da je mogoče z masažo nekaj kapljic metinega eteričnega olja učinkovito pregnati glavobol.

Meta ima izjemno dolgo tradicijo uporabe v ljudski medicini, nekateri podatki govorijo celo o arheoloških najdbah, ki potrjujejo, da so meto kot zdravilo uporabljali že pred 10 000 leti. V vsem tem času pa še vedno niso znani vsi izmed njenih blagodejnih učinkov na zdravje.

Že dolgo pa je znano, da so pripravki iz mete zelo koristni pri blaženju želodčnih težav, blagodejno vplivajo na živčne končiče in delujejo protibolečinsko. Zelo široko uporabnost ima v kozmetiki, saj na naši koži spodbuja prijeten občutek hladu.

Ker spodbuja potenje, je metin čaj najbolj priljubljena pijača v deželah z zelo vročim podnebjem.

NARAVNO ZDRAVILO ZA HEMEROIDE – HR.

Hemoroidi su jedno od najrasprostranjenijih oboljenja. Prema starističkim podacima od hemoroida pati 12% stanovništva, a od svih bolesti debelog crijeva oni čine 40%. Podjednako se javljaju i kod žena i kod muškaraca. U uzrastu od 25 – 50 godina ih ima najviše. Za liječenje vam preporučujemo prirodni lijek za hemoroide od mješavine krompira i maslinovog ulja.

Prirodni lijek za hemoroide

Sastojci prirodnog lijeka za hemoroide:

-1 krompir
-kašikica maslinovog ulja

Upotreba kod liječenja vanjskih hemoroida:

Krompir narendati i posuti maslinovim uljem. Prstohvat tako pripremljenog krompira stavimo na gazu i naslonimo na anus. Oblogu držimo cijelu noć i ujutro skinemo.

Upotreba kod liječenja unutrašnjih hemoroida:

Krompir isjećemo na kolutove. Od jednog koluta napravimo štapić. Otkinemo komad sa lijeve i sa desne strane i ono što ostane u sredini treba da izgleda kao štapić. Njega malo nauljimo maslinovim uljem. Tako pripremljen krompir gurnemo u anus i ostavimo preko noći. On će se omekšati i tijekom pražnjenja izaći van.

Preuzeto sa: www.coolinarika.com

Se je Mednarodni denarni sklad res zmotil?-10.06.2013-Finance-Janez Šušteršič

Tisti, ki so se veselili, da je MDS priznal nespametnost varčevanja in da to napoveduje večje spremembe v pogojih, ki jih bo postavljal državam v programih pomoči, bodo morali priznati, da so poročilo prebrali narobe (oziroma ga sploh niso).

Poročilo Mednarodnega denarnega sklada o učinkih prvega programa pomoči Grčiji je zanimivo branje. Predvsem zato, ker v njem ne boste našli prav veliko tistega, o čemer so domači in tuji mediji poročali, da naj bi v njem pisalo. Recimo, trditev, da naj bi MDS v poročilu priznal, da je bil »prvi reševalni paket trojke neuspešen, ker je trojka podcenila negativni vpliv ukrepov na gospodarstvo«, ki so jo po STA povzeli domači mediji, STA pa jo je najbrž po tujih, je popolna neumnost.

Napačne razlage poročila niso naključne niti nepomembne. So znamenje vse večjega splošnega ogorčenja nad »politiko varčevanja« in dolgotrajnostjo reševanja gospodarske krize. Ustvarjajo navidezno »dejstveno« podlago za popoln obrat ekonomske politike, ki pa bi razmere samo še poslabšal. Poglejmo si torej, kaj je na stvari.

Se je MDS res pokesal zaradi varčevanja?

Nikakor. Na vprašanje, ali bi moralo biti uravnoteženje javnih financ bolj postopno, poročilo povsem nedvoumno odgovarja nikalno. Če bi bilo zmanjšanje primanjkljaja počasnejše, se rast javnega dolga Grčije med trajanjem programa pomoči sploh ne bi ustavila, države območja evra pa bi morale močno povečati znesek finančne pomoči. Prvo je bilo nesprejemljivo iz ekonomskih, drugo pa iz političnih razlogov.

Prav, boste rekli, toda ali je MDS potem vsaj priznal, da bi morali manj varčevati in bolj dvigovati davke? Ne, tudi tega ni storil. Nasprotno, poročilo ugotavlja, da je bila z dvigi davkov dosežena približno polovica zmanjšanja primanjkljaja, in ocenjuje, da je bilo to pretirano, saj je presežni primanjkljaj skoraj v celoti nastal zaradi prehitre rasti izdatkov.

Se je MDS pokesal zaradi recesije v Grčiji?

Tudi to ne. Poročilo priznava, da so bile napovedi gospodarske rasti preveč optimistične, ker niso dovolj upoštevale negativnega učinka ukrepov za zmanjševanja primanjkljaja in ker so pričakovale hiter pozitiven učinek strukturnih reform. Vendar hkrati tudi opozarja, da za velik upad bruto domačega proizvoda niso krivi samo proračunski ukrepi, ampak vsaj toliko tudi neizvedene reforme za povečanje konkurenčnosti, politična in družbena nestabilnost ter izjave o možnem izstopu ali izključitvi Grčije z območja evra.

Ne glede na vzroke poročilo ugotavlja, da je bila huda recesija neizogibna. Če bi Grčija namesto strinjanja z varčevalnimi ukrepi, ki so ji omogočili pridobitev mednarodne pomoči, raje razglasila bankrot, bi bile posledice samo še hujše. Ker ji ne bi nihče več posodil denarja, bi prišlo do bega kapitala iz države, proračun pa bi čez noč postal prisilno uravnotežen s še slabšimi posledicami za gospodarstvo.

Katere napake je MDS potem sploh priznal?

Glavna napaka, ki jo poročilo priznava, je podcenjevanje politične ekonomije. Preveč so se zanašali na politično podporo za reforme v Grčiji in preveč zaupali v sposobnost grške državne uprave, da ukrepe dejansko izpelje. Pri oblikovanju ukrepov so zanemarili, da bi bili bolj sprejemljivi, če bi bilo njihovo breme bolj enakomerno porazdeljeno po celotni družbi.

Vendar enakomerna porazdelitev bremen v očeh MDS ne pomeni uvajanja višjih davčnih stopenj, dodatnega obremenjevanja podjetnikov in podobnega, kar počnemo tudi pri nas. Namesto višjih davkov govorijo samo o tem, da bi morala biti davčna uprava sposobna ljudem z večjimi dohodki preprečiti izogibanje davkom. Pravičnost pa vidijo predvsem v razmerju med javnim in zasebnim sektorjem – v javnem sektorju in javnih podjetjih bi morali odpustiti precej več ljudi, tako, kot so jih v zasebnem, v zasebnem pa občutno bolj znižati plače, tako, kot so jih javnim uslužbencem.

MDS priznava tudi zelo prožno uporabo in spreminjanje svojih notranjih pravil, zato da so sploh lahko sodelovali pri programu pomoči. To upravičuje z nevarnostjo širitve krize v druge evrske države in z veliko škodo, ki bi nastala, če bi se pravil strogo držali.

In katere napake MDS očita drugim?

Ključni razlog za neuspeh prvega programa pomoči MDS vidi v tem, da se ni že takoj na začetku izpeljalo prestrukturiranje grškega dolga. Se pravi približno to, kar je bilo narejeno dve leti pozneje, ko so bili zasebni imetniki grških državnih obveznic politično in tudi ekonomsko prisiljeni odpisati velik delež dolga. Če bi to naredili že na začetku, bi imela proračunska politika nekaj več manevrskega prostora.

Vendar pa MDS krivde za to ne vidi pri sebi, saj je prestrukturiranje dolga standardni del njegovih programov, temveč pri državah evroobmočja, ki so se temu dolgo upirale. Politično zaradi nasprotovanja domačih javnosti, ekonomsko pa predvsem zaradi dodatnih potreb po financiranju izgub v grških in domačih bankah, ki bi zaradi tega nastale, ne da bi že obstajal evropski stabilnostni mehanizem, ki bi danes morda lahko zagotovil potrebni denar.

Poročilo tudi zelo odkritosrčno poroča o težavnosti sodelovanja med institucijami trojke in sprotnega političnega usklajevanja z državami evroobmočja. Evropski komisiji in Evropski centralni banki očita, da so se hoteli enakovredno ukvarjati z zadevami, s katerimi ima MDS bistveno več izkušenj in znanja. Zaradi tega (in ne zaradi domnevne kritike varčevalne politike) je poročilo spodbudilo buren uradni odziv evropske komisije.

Kdo se torej lahko veseli poročila MDS?

Pravzaprav nihče. Tisti, ki so se veselili, da je MDS priznal nespametnost varčevanja in da to napoveduje večje spremembe v pogojih, ki jih bo postavljal državam v programih pomoči, bodo morali priznati, da so poročilo prebrali narobe (oziroma ga sploh niso). Ugotovitev poročila, da kljub nekaterim napačnim ocenam ukrepi, ki jih je izvedla Grčija, ne bi mogli biti bistveno drugačni, pa bi morala biti razočaranje tudi za tiste, ki se z osnovno logiko poročila v glavnem strinjajo. Še enkrat se je namreč pokazalo, da je odkritosrčnost v zvezi z omejenostjo lastnega znanja sicer lepa lastnost, ki pa seveda povsem logično pomeni tudi to, da v rokavu nihče ne skriva drugačnih receptov, s katerimi bi krizo lahko prebrodili precej hitreje in udobneje.

Poročilo MDS je dosegljivo na: http://www.imf.org/external/pubs/cat/longres.aspx?sk=40639.0

Dr. Janez Šušteršič je ekonomist in nekdanji finančni minister.