Bela mrtva kopriva

Bela mrtva kopriva (Lamium album) je zelo razširjen plevel na neobdelanih tleh, ob robovih cest in med živimi mejami. A tak plevel je lahko koristen. Rastlini namreč pripisujejo protivnetne lastnosti, ki naj bi nam pomagale v boju proti številnim težavam zunaj in znotraj telesa.

Raste po vsej Evropi (razen v toplejšem podnebju sredozemskih držav) in torej tudi po vsej Sloveniji. Iz podzemne plazeče korenike poganjajo votla, četveroroba stebla, ki zrastejo do 60 centimetrov in imajo nazobčane srčaste liste. Vsi deli rastline so pokriti z drobnimi dlačicami, ki v nasprotju z veliko koprivo (Urtica dioica) ne pečejo. Spomladi se ob vretencih, kjer se listi stikajo s steblom, pojavijo šopi belih, dvoustnatih cvetov.

Belo mrtvo koprivo lahko gojimo tudi doma na vrtu. Vzgojimo jo iz semena v odmaknjenem delu vrta ali jo razmnožimo z delitvijo starih rastlin. Sejanje je najuspešnejše takoj, ko seme dozori, torej zgodaj poleti. Z delitvijo jo razmnožujemo zlasti jeseni. Za domačo uporabo lahko naselimo grmiček ali dva bele mrtve koprive ob vrtno ogrado, kompostni kup ali pod okrasni grmiček. Najraje ima vlažna, a dobro odcedna tla in sončno ali rahlo senčno lego. Ta rastlina je bogata paša za čebele, čmrlje in metulje. V vrtu velja za dobrega soseda, saj pospešuje rast vseh zelenjadnic.

Vsi deli bele mrtve koprive so pokriti z drobnimi dlačicami, ki v nasprotju z veliko koprivo ne pečejo.
Nabiramo cvetove

Bela mrtva kopriva vsebuje fenilpropanoidne estre, iridoide, čreslovine, sluzi, saponine, organske kisline in triterpenoide.

V zdravilne namene lahko uporabljamo cvetove. Cvetoče vršičke nabiramo v aprilu in maju. Hitro jih posušimo, da ohranijo svojo barvo. Zaradi precejšne količine sluzi potrebujejo za sušenje razmeroma veliko časa. Hranimo jih v dobro zaprtih, temnih posodah, da se ne ovlažijo in ne porjavijo. Suha droga ima rahel vonj po medu in je v ustih sluznata.

Iz cvetov bele mrtve koprive lahko pripravljamo poparke, tinkture in praške. Za kopeli uporabljamo kar celo cvetočo zel s koreninami vred.

‘Zdravilna juhica’

Bela mrtva kopriva je dobrodošla popestritev tudi v kuhinji. Poznavalci ‘užitne pokrajine’ jo prištevajo med zelišča, s katerimi je mogoče pripraviti prikuho ali juhe. Največkrat jo uporabijo v mešanici z drugimi divjimi zelišči. Zelo mlade liste včasih dodajajo solatam, saj pozneje dobijo manj prijeten okus. Ravno tako lahko spomladi mlade liste mešamo med špinačo. Mladi listi bele mrtve koprive vsebujejo veliko vitamina A in rudnin. Cvetove, ki imajo rahlo sladkast okus, lahko uporabimo za dekoracijo na sladoledih, sadnih kupah, pecivu in podobno.

Za vnetja znotraj in zunaj

Bela mrtva kopriva blaži vnetja (je antiflogistik in adstringens). Protivnetno učinkovitost raziskovalci pripisujejo triterpenoidom, ki jih vsebuje. Uporabljajo jo za lajšanje številnih težav.

Že od nekdaj jo uporabljajo proti premočnim menstruacijam, krvavitvam po porodu in izcedku iz nožnice (belemu toku). Tudi v homeopatiji iz nje izdelujejo pripravke, s katerimi urejajo težave z izločali, belim tokom in z neredno menstruacijo.

Uspešno naj bi odpirala zamašene sinuse in dihalne poti.
Priporočajo jo za zniževanje visokega krvnega tlaka, za lajšanje hemoroidov in proti krčnim žilam.

Pomagala naj bi pri prebavnih motnjah, kot so driska, napenjanje, vnetje želodčne sluznice, občutek napetosti in podobno.

Pripravki za zunanjo uporabo iz bele mrtve koprive pomagajo pri srbečem lasišču in prhljaju ter drugih vnetjih kože in sluznic.

Belo mrtvo koprivo uporabljajo proti nespečnosti in
razdraženosti.

Številni zdravilci poudarjajo njen pomen pri lajšanju težav s povečano prostato, ki je pogosta tegoba starejših moških.

Čaj iz bele koprive

Cvetoče vršičke nabiramo v aprilu in maju.

Kdaj, koliko in kaj

Pri ginekoloških in uroloških težavah, proti driski ter nespečnosti jemljemo poparek, tinkturo ali prašek na osnovi bele mrtve koprive. Pri katarjih dihal uživamo prevretek oslajen z medom. Poparek ali prevretek, ki ga pijemo pred spanjem, deluje pomirjujoče. Tudi pri splošni razdraženosti naj bi popili po dve skodelici z medom sladkanega poparka ali prevretka (po majhnih požirkih) čez dan. Pri menstrualnih težavah prav tako priporočajo prevretek, ki ga pijemo dalj časa.

Proti vnetju kože ali sluznic na prizadete predele polagamo obkladke na osnovi bele mrtve koprive. Za spiranje dlesni in za grgranje pri vnetjih v ustni votlini in žrelu uporabimo poparek(kot pri obkladku), ki ga namakamo malo dlje. Pri izcedku iz nožnice (belemu toku) si enkrat ali dvakrat na dan z njim izpiramo nožnico ali pripravimo sedečo kopel. Kopel naj bi sproščala tudi maternične krče in zdravilno vplivala na kožna vnetja.

POPAREK pripravimo tako, da dve žlički posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode, namakamo pet minut in precedimo. Osladimo z medom in običajno popijemo tri skodelice na dan.

TINKTURO (1 : 4 v 25-odstotnem alkoholu) uživamo tako, da 20 kapljic nakapamo v kozarec vode in pijemo trikrat na dan.

PRAŠEK jemljemo tako, da vzamemo četrt do pol žličke trikrat na dan s hrano ali vodo.

PREVRETEK pripravimo tako, da damo eno do dve čajni žlički cvetne droge v mrzlo vodo, jo počasi segrejemo do vretja in pustimo, da stoji še pet do deset minut. Pijemo po dve do tri skodelice na dan.

OBKLADEK pripravimo tako, da dve žlički posušenih cvetov stresemo v 100 mililitrov vrele vode in namakamo 10 minut. Vanj namočimo tkanino in obkladek dva- ali trikrat na dan položimo na prizadeto mesto.

SEDEČO KOPEL pripravimo tako, da tri žličke posušenih cvetov stresemo v 500 mililitrov vrele vode, pustimo stati 10 minut, nato precedimo in dodamo vodi v kopeli.

Pri navedeni uporabi neželeni stranski učinki niso znani, vendar pripravkov na osnovi bele mrtve koprive ne uporabljajte, če trpite zaradi črevesne zapore.

Zelišče, smejoče se matere

Prve opise bele mrtve koprive zasledimo v starokitajskih zdravilnih poročilih, kjer jo imenujejo ‘zelišče, smejoče se matere’. Omenjajo jo tudi grški in rimski pisci, medtem ko je podatkov o njeni uporabi v srednjem veku malo. Dokaj razširjeno uporabo v ljudskem zdravilstvu so zagotovo pospešili spisi Sebastiana Kneippa, nemškega duhovnika in zdravilca, ki je belo mrtvo koprivo visoko cenil.

STRUNE NA VRTU IN KAKO SE JIH ZNEBITI

Strune na vrtu so lahko prava nadloga, saj nam lahko uničijo skoraj ves pridelek.

Odgovarja strokovnjakinja za ekološko vrtnarjenje, Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.:

Žal odgovora, s katerim bi vašo težavo hitro rešili ni. Možnosti je več, najboljše je, da jih med seboj kombinirate. Strune so ličinke hrošča pokalice. Odrasle pokalice ne povzročajo neposredne škode z objedanjem rastlin, vendar se seveda razmnožujejo in zato je potrebno tudi odrasle osebke pobirati in jih uničevati. Odrasle pokalice odlagajo jajčeca, katera uničimo s prekopavanjem zemlje, tako preprečimo, da se razvijejo ličinke – strune.

Stune zelo privablja krompir, zato zvečer v zemljo damo več na polovico prerezanih krompirjev, zjutraj pa jih poberemo ven ter jih uničimo. Če na krompirju ne bo ličink – strun, potem vaša težava niso strune, ampak kakšen drug škodljivec.

Roža žametnica (Tagetes), njene korenine izločajo snov, ki je strupena za strune. Torej, če strnemo, zemljo je treba dobro prekopati, na gosto zvečer zakopati prerezan krompir, ki ga zjutraj vzamemo ven in uničimo, ko boste postopek s krompirjem večkrat ponovila in bo na krompirju vedno manj strun lahko začnete saditi zelenjavo s tem, da po celem (gosto) vrtu naredite majhne otoke žametnice (morda kar vrsta zelenjave, vrsta žametnice in tako naprej), med vrstami zelenjave redno obdelujemo tla (globoko pletje) ter pobiramo odrasle hrošče pokalice (na sliki) po vrtu in okrog vrta.

V kolikor to ne zaleže ali vam postopki ne ustrezajo obstaja registriran bio insekticid Naturalis, ki je namenjen prav zatiranju strun.

Želim vam veliko uspeha in obilo zdrave pridelane zelenjave!

Kolki – vaje