Mladi zeleni orehi in med – HR.

Orasi treba da se beru dok su mladi, veličina da bude kao pitomi lješnik ili veličine da mogu ući u flašu, od npr. bijelog vina. Obično se 40 mladih oraha isjeku na četvrtine (jer se tada lakše ekstrahuju u medu) i prelije litrom meda.Ova mješavina treba da odstoji izvjesno vrijeme. Orah će tako omekšati, pa može da se jede zajedno sa medom. Jedna kašika dnevno je dovoljna za fantastičan rad štitne žljezde. To je recept prvenstveno za jačanje organizma, imuniteta, naročito u jesen i zimu.

LIKER OD MLADIH ZELENIH ORAHA

Recept: 40 mladih oraha (izbodenih viljuškom) staviti u braon flašu, 250 grama šećera ili meda, doliti prepecenice od 40 stepeni i držati u prozoru na suncu tri tijedna zatvoreno. Povremeno promućkati. Za to vrijeme dobar dio oraha se istopi. Procjediti. Piti svako jutro po malo uz grgoljenje. Liječi upalu krajnika, dezinfekuje usnu duplju i desni, pored toga potpomaže i disajnim organima.

GLINA TUDI ZDRAVI

Glino odlikujejo številne zdravilne lastnosti, dodatna vrednost njene uporabe v zdravilne namene pa je, da nima stranskih učinkov.

Uporaba gline za zdravilne namene ima že zelo dolgo tradicijo..

Zgodovina uporabe gline

Uporaba gline za zdravilne namene ni izum današnjega časa. Okoli leta 2500 pred našim štetjem so v Mezopotamiji z njo lajšali vnetja in bolečine, uporabljali pa so jo tudi za številne druge zdravstvene težave, celo za zdravljenje kroničnih očesnih obolenj. Koristi gline za človeško zdravje so poznali in s pridom izkoriščali tudi v starem Egiptu. Z napitki iz gline so si pomagali v primerih zastrupitve ter pri zdravljenju bolezni, kot je kolera. Poznali so tudi antiseptično delovanje glinenih obkladkov, ki so jih uporabljali za zdravljenje ran. Zdravljenje z glino v svojih zapiskih omenjata znani starogrški zdravnik Klavdij Galen in slavni perzijski zdravnik Avicenna. Vednost o koristih gline se je prenašala iz roda v rod. V zahodnem svetu so jo pred dvema stoletjema znova obudile raziskave Sebastiana Kneippa in še nekaterih drugih njegovih sodobnikov, pristašev naravnega pristopa v medicini. Najbolj znano ime, povezano s širjenjem zdravljenja z glino na področju Evrope, je Kneippov učenec Adolf Just.

Vrste gline

Glin je več vrst in vse niso primerne za zdravljenje. Zdravilci najpogosteje uporabljajo bentonit, kaolin in Fullerjevo zemljo. Glede na barvo ločimo belo, sivo, rjavo, rdečo in zeleno glino. Za zdravljenje naj bi bila najprimernejša siva glina, ki jo najdemo v najgloblji plasti zemlje. Vse vrste glin vsebujejo veliko silicija, železo, kalcij, magnezij, natrij, včasih tudi aluminij, količina posameznega minerala ali kovine pa se od vrste do vrste razlikuje. Zdravilne lastnosti gline imajo, razen z mineralno sestavo, opraviti tudi z njeno sposobnostjo vpijanja oziroma z ionsko izmenjavo. Po zaslugi intenzivne absorpcije glina deluje antiseptično, protiinfekcijsko, protignojno. V zdravilstvu se glina uporablja tako za notranjo kot za zunanjo uporabo. Ko kupujemo glino, bodimo pozorni, na kakšen način je bila posušena. Najbolj kvalitetna glina je tista, ki so jo posušili na soncu. V prodajalnah in lekarnah lahko glino kupite v obliki glinenega prahu, suhega praška ali mazila. Glineni prah je namenjen notranji, druga dva pa zunanji uporabi.

Maska iz gline

Glina se veliko uporablja tudi za lepotne namene. Še posebej priljubljene so razne naravne maske iz gline, ki ji lahko primešamo tudi zdravilna olja.

Glina ima številne zdravilne učinke:

Razstrupljanje z glino

Glina, ki jo zaužijemo, deluje kot sredstvo za čiščenje telesa. Napitek iz gline razstruplja prebavni trakt in jetra. Je odlično sredstvo, s katerim si pomagamo pri zastrupitvi z živim srebrom, pri zastrupitvi s hrano ali ko želimo odpraviti notranje škodljivce. Uživanje gline pospešuje obnovo celic. Mineralne snovi v glini krepijo imunski sistem in izboljšujejo krvno sliko. Glina za uživanje se običajno dobi v obliki prahu, ki ga raztopimo v vodi. Gline zaradi njene sposobnosti vpijanja ne smemo uživati, kadar jemljemo antibiotike.

Glineni obkladki

Glinene obkladke uporabljamo za čiščenje ran ter za zdravljene jeter, ledvic in želodca. Obkladek naredimo iz propustne bombažne krpe, na katero naložimo glino. Glinene obkladke uporabljamo različno temperirane. Temperaturo prilagajamo vrstam bolezni oziroma stanj, ki jih želimo ozdraviti. Za lajšanje oteklin in pri zdravljenju vnetij uporabljamo obkladke s hladno glino. Kadar z glino zdravimo težave z ledvicami, želodcem, jetri, trebuhom ali pljuči, jo pred uporabo segrejemo v vodni kopeli. Kopel naj bo segreta na približno 55 stopinj Celzija.

Pravilna uporaba gline

Glina, ki jo uporabljamo v terapevtske namene, ne sme priti v stik s kovino. To pomeni, da jo hranite v posodi iz stekla ali lončevine. Ko jo boste jemali iz posode in pripravljali obkladke oziroma napitke, uporabite leseno kuhalnico ali paličico. Pri oblogah že uporabljene gline ne smemo ponovno uporabiti, saj je polna strupov, ki jih je absorbirala iz telesa. Terapija z glino je proces, ki se ga je treba lotiti celostno. Z zgolj enkratno uporabo gline učinek ne bo takšen, kot če boste zdravljenje izvajali redno dlje časa. Pri nekaterih stanjih se pri prvi terapiji z glino stanje najprej poslabša in se zdravilni učinki pokažejo šele po drugem ali tretjem zdravljenju. Uporaba gline naj ne bi imela nobenih stranskih učinkov. Načeloma naj bi bila uporaba gline primerna tudi za nosečnice (tudi koristna, saj uravnoteži količino kalcija v telesu, blaži slabost in preprečuje nabiranje vode v telesu), vendar pa se, če ste noseči, preden jo začnete uporabljati, vseeno posvetujte z zdravnikom ali terapevtom.

Lepotni učinki gline

Razen na zdravje, glina izkazuje pozitivne učinke tudi na področju lepote. Glinene maske globinsko očistijo kožo in jo obnovijo. Glineno masko za obraz pripravite tako kot obkladke – z mlačno vodo, na koži pa jo pustite od 5 do 10 minut. Če imate občutljivo kožo, se držite spodnje meje ohranjanja nanosa (10 minut). Glineni obkladki naj bi tudi učinkovito odpravljali celulit. Na kritična mesta nanašamo tople obkladke. Terapijo začnemo z masažo, zaključimo pa s temeljitim umivanjem s toplo in hladno vodo. Glinena maska blaži tudi napake na koži, kot so strije ali brazgotine.

Pitje gline

Napitek iz gline razstruplja prebavni trakt in jetra.
Z glino zdravimo:

(obkladki)

bronhitis
rane
opekline
prehlad
laringitis
nepravilno delovanje ščitnice
artritis (blaženje bolečin)
boleče, obrabljene sklepe

(napitki)

zastrupitve
vnetja
driske
slabokrvnost
kandido
šibek imunski sistem

Recepti

Napitek iz gline

1 žlička glinenega prahu
2 dcl vode

V steklen kozarec damo žličko glinenega prahu (žlička naj bo lesena ali plastična!) in dodamo vodo. Pustimo stati vsaj eno uro. Mešanico pijemo zjutraj pred zajtrkom ali zvečer pred spanjem. Kura z glinenim napitkom traja približno mesec in pol, pri čimer jo na sredini prekinemo s tedenskim premorom.

Priprava glinenega obkladka

Potrebujemo:

glino
vodo
plenico ali drugo prepustno tkanino
steklen lonec
kuhalnico

Želeno količino gline dajte v stekleno posodo in ji dodajte primerno količino vode. Pustite stati približno eno uro, nato z leseno kuhalnico premešajte maso. Slednja mora postati gosta in gladka. Plenico namestite na ravno površino in pričnite nanašati glineno mešanico. Debelina nanosa naj bo med 5 in 20 milimetri. Obkladek položimo neposredno na kožo, tako da je plenica na zgornji strani. Na koži ga pustimo toliko časa, da se glina posuši. Kadar želimo pripraviti topel obkladek, glino po tem, ko stoji v vodi, segrejemo na štedilniku. Po uporabi obkladka temeljito speremo sledi gline na koži.

BEZEG – ALI GA DOVOLJ POZNAMO

Bezeg prav gotovo pozna vsak izmed vas. Toda, ali veste dovolj o tej rastlini? Naj vam razkrijemo samo nekaj zdravilnih lastnosti, ki jih bezeg vsebuje. Bezeg sodi med rod grmovnic oziroma nizkih dreves. In sicer obstaja okoli 30 različnih vrst bezga. Plod bezga je jagodast in koščičast. Verjetno vsi veste kako izgleda?

Če se kdaj sprehajate po naravi in opazite zeleno drevo z umazano belimi cvetovi, potem je velika verjetnost, da ste opazili ravno bezeg. Bezeg ima številne zdravilne lastnosti, zaradi česar so ga v pretekosti imenovali tudi zdravilna skrinjica za kmečke ljudi. Med drugim bezeg pomaga pri sladkorni bolezni, senenem nahodu, vzpodbuja delovanje znojnic, niža vročino in prehlad, čisti kri,… Že iz preteklosti omenjeno rastlino povezujejo s številnimi vraži. Nekoč so namreč verjeli, da v bezgu živijo neki dobri duhovi, ki skrbijo za dobro počutje in varnost ljudi. Še danes ponekod veje posvečenega bezga uporabljajo za izdelavo magičnih paličic.

Kje raste bezeg

Bezeg raste v grmih, ki sežejo tudi do deset metrov visoko. Njihovi cvetovi so rumenkasto bele barve in imajo zelo značilen vonj, ki je tudi izjemno intenziven. Če boste v cvetove ugriznili, boste videli, da so grenki, plodovi, ki se iz njih razvijejo, pa sveži in surovi niso užitni. Njihov vonj in okus pa sta popolnoma drugačna. Bezeg načeloma cveti v juniju, jagode iz cvetov pa dozorijo nekje v septembru. V gozdu ga boste bolj težko našli, navadno pa raste ob jasah ali na robu gozda, marsikje pa ga zdaj že načrtno zasadijo na vrtu.

Ker ima ta rastlina mnoge zdravilne lastnosti, so ga v preteklosti imenovali »zdravilna skrinjica kmečkih ljudi«. Pomaga pri številnih težavah, od sladkorne bolezni pa do vročine, prehladov in senenih nahodov, celo čisti kri in spodbuja delovanje znojnic. Zato ni presenetljivo, da so z njim povezane tudi številne vraže. Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije.

Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije. Na Danskem na primer ljudje verjamejo, da pohištvo izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo. Romi ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo. Nekateri verjamejo v dejstvo, da, če bezeg raste v bližini hiše ali ga obesimo nad okna in vrata, potem bo hiša zagotovo zaščitena. Nekateri spet trdijo, da je dobro s seboj nositi bezgov les, saj naj bi le – ta ljudi varoval od prešuštva. V preteklosti so ljudje s seboj nosili tudi bezgovo vejico s tremi vozlji, saj naj bi to preprečevalo revmatizem. Še danes pa bezeg uporabljajo na porokah, saj naj bi deloval kot amulet sreče za mladoporočenca. Kakorkoli, omenjenih ritualov in vražev je verjetno še kar nekaj. Če boste v kaj verjeli ali ne pa je povsem vaša odločitev.

V kolikor v vraže in verovanja ne verjamete, potem se raje osredotočite na vse zdravilne učinke, ki jih bezeg vsebuje. Ta cenjena rastlina je namreč uporabna prav cela, vse od poganjkov, listov in cvetov, do notranjih plasti lubja na koreninah. Raste predsvem ob sončnih legah ob robovih jas in gozdov. Bezeg prične cveteti v juniju, jagode pa dozorijo komaj v mesecu septembru. Mlade poganjke, liste in cvetove pa je potrebno nabirati že zgodaj spomladi in to obvezno ob sončnem vremenu. Kot smo že omenili imajo cvetovi bezga tipično rumenkasto belo barvo. Listi in mladi poganjki bezga vsebujejo nekatere sestavine, katere v naših telesih vzpodbudijo delovanje žlez znojnic in s tem posledično vplivajo na pospešeno izločanje seča ter odvajanje strupenih snovi iz telesa.

Če se odpravite nabirat cvetove in želite doma sami pripraviti bezgov čaj ali kakšen drugi pripravek, vam svetujemo, da cvetove sušite na svežem zraku, ampak ne na soncu. Tako bodo bezgovi cvetovi ohranili svojo barvo. Ko se cvetovi posušijo, jih shranite v platnene ali papirnate vrečke in nikakor ne v plastične vrečke! Olje cvetov je tudi odlično sredstvo za obnavljanje razpokane kože. Cvetovi bezga imajo tipično aromo, sam okus cvetov pa je grenak – vendar pazite, da ne uživate svežih in surovih jagod, saj le – te niso užitne! Surove jagode povzročijo drisko, slabost, bruhanje in v najhujših primerih tudi mrzlico.

Cvetovi bezga so odlični za čiščenje organizma, prav tako pa pomagajo tudi pri kašlju, gripi, zbijanju vročine, pljučnici, prehladu in astmi. Utrjujejo namreč sluznico v žrelu in nosu in tako krepijo tudi odpornost proti okužbam. V kolikor ste eden izmed tistih, ki jih vsako leto muči seneni nahod, vam priporočamo, da si naredite pripravke iz bezgovih cvetov. Ti namreč omilijo napade senenega nahoda – uživajte jih že nekaj mesecev pred samim pojavom tega nahoda. V listih bezga se nahaja zdravilna snov, katera vpliva na količino sladkorja v krvi in ravno zaradi tega je bezgov čaj odlično sredstvo pri zdravljenju sladkorne bolezni. Poleg tega pa lahko liste uporabljate tudi kot antiseptične obkladke za rane in kot sredstvo za odganjanje insektov. Vas zanima kako učinkuje lubje na naše zdravje? Morda se vam zdi neverjetno, da bi lahko lubje neke rastline kakorkoli pozitivno učinkovalo na človeško telo in organizem, a v tem primeru je neverjetno, verjetno. Lubje debel, vej in korenin bezga deluje odvajalno, pomaga pri motnjah v delovanju ledvic, mehurja, mišičnem in sklepnem revmatizmu ter vodenici.

Bezgove jagode

Uporaba bezga

Najbolje je to, da je bezeg uporaben v celoti. Uporabljamo lahko namreč prav vse od listov do poganjkov, cvetov in jagod ter celo notranjo plast lubja na koreninah. Najprej tako zgodaj spomladi (predvsem v aprilu in maju) naberemo mlade poganjke in liste, pozneje (običajno v juniju) pa že cvetove, za katere je pomembno, da jih nabiramo ob sončnem vremenu. Z bezgovimi listi in poganjki si lahko pomagamo pri čiščenju organizma, saj vsebujejo snovi, ki pospešujejo izločanje seča in delovanje znojnic. Predvsem v listih se skriva učinkovina, ki vpliva na količino sladkorja v krvi.

Najbrž je še najbolj znana uporaba bezga v obliki bezgovega sirupa ali šabese, za njiju uporabimo bezgove cvetove, ki pa so odlični ne le za čiščenje organizma, pač pa pomagajo tudi zbijati vročino, blažiti kašelj, preboleti gripo in prehlad ter celo pljučnico in astmo! Ker bezgovi cvetovi ne delujejo le kurativno, pa utrjujejo tudi sluznico v nosu in žrelu ter krepijo odpornost proti okužbam. Pripravki iz bezgovih cvetov lahko omilijo tudi napade senenega nahoda, vendar jih moramo uživati vnaprej, že nekaj mesecev preden se nam pojavi seneni nahod.

Pri uživanju bezgovih plodov ali pripravkov, morate biti pozorni na naslednje:

Bezga ne smejo uživati matere, ki dojijo ali nosečnice, saj vsebuje stupene alkaloide, ki lahko škodujejo plodu.
Bezeg uživajte v zmernih količinah, saj lahko prevelike količine povzročijo nekatere zdravstvene težave.

Še enkrat vas opozarjamo – ne uživajte surovih jagod!

V primeru večjih zdravstvenih težav vam svetujemo, da se o uživanju bezga raje predhodno posvetujete s svojim zdravnikom ali strokovnjakom na tem področju.

Previdno!

Še preden pa vam predstavimo recepte, s pomočjo katerih boste lahko polepšali svoje poletje s svežino bezga, vam moram razložiti še uporabnost lubja. Tudi lubje debel, vej in korenin namreč deluje odvajalno. Pomaga pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, mišičnem in sklepnem revmatizmu. Iz vej Slovaki ustvarjajo celo piščali, podobne inštrumente pa izdelujejo tudi Madžari. Na Danskem sicer verjamejo, da pohištvo, izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo, romske skupnosti pa ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo.

Ne glede na njegovo zdravilnost pa ga uživajte zmerno, saj lahko prevelika količina povzroča določene zdravstvene težave. Prav tako naj ga ne uživajo nosečnice in doječe matere, surovih svežih jagod pa nikakor ne jejte, saj niso užitne in povzročajo bruhanje in drisko ter celo mrzlico.

Bezgov čaj

Marsikdo priporoča uživanje bezgovega čaja, še zlasti v času, ko razhajajo prehladi in pri obolenjih pri katerih se stanje malce popravi že s potenjem. Bezgov čaj uporabljajo za zdravljenje bronhitisa, lažjih oblik pljučnice, kašlja, nahoda, za zdravljenje revmatskih bolezni in tudi astme. V kolikor je delovanje vaših ledvic zmanjšano in telo pomanjkljivo izloča seč, vam svetujemo, da si nabavite čaj iz bezgovih listov, saj ta pomaga odvajati nakopičene tekočine v telesu. Bezgov čaj med drugim tudi čisti kri. Vendar, pozor! Prepričanje, da se potite, ker pijete vroč čaj, je zmotno. Raziskave so pokazale, da na potenje vplivajo predvsem snovi, ki jih vsebujejo bezgovi cvetovi in ne toplota čaja. Ta ne igra nobene vloge pri tem. Povsem zadosti je, če pijete mlačen čaj – kljub vsemu bo poskrbel za pričakovano potenje telesa.

Črni bezeg

V ljudskem zdravilstvu črni bezeg uporabljajo proti nahodu in vnetju obnosnih votlin, za izločanje vode ter kot blago odvajalo in blago protivnetno zdravilo. Poparek bezgovih cvetov naj bi spodbujal potenje, s čimer se strokovnjaki ne strinjajo povsem, saj pravijo, da je potenje zgolj posledica zaužitja vroče tekočine, pa naj bo to bezgov čaj ali juha. A ljubiteljev bezgovih pripravkov to ne moti.

Črni bezeg (Sambucus nigra) raste v Evropi in severni Ameriki. Najpogosteje ima obliko grma, a lahko zraste tudi kot drevo in doseže višino do 10 metrov. V Sloveniji lahko še danes ob številnih kmečkih hišah najdemo drevo črnega bezga, ki so ga nekoč imeli za svetega.

Kaj, kdaj in koliko

Proti gripi, prehladom in bronhialnim katarjem naj bi uživali poparek ali tinkturo na osnovi črnega bezga. Tudi za potilno kuro je primeren poparek. Pijemo ga trikrat na dan po eno do dve skodelici vročega čaja in ga zlasti pri kašlju sladimo z medom. Tinkturo uporabljamo tako, da trikrat na dan popijemo po jedi po 20 kapljic, razredčenih v kozarcu vode.

Za lajšanje vnetja grla, vnetih dlesni (gingivitis) ali ustne votline lahko uporabljamo prevretek na osnovi črnega bezga. Z njim grgramo ali izpiramo usta štiri- do šestkrat na dan, zlasti po jedi.

Proti driskam naj bi delovali dobro posušeni bezgovi plodovi (kadar nimamo suhih borovnic). V takem primeru naj bi večkrat na dan jemali po 10 do 15 posušenih jagod ali jih zmešali med domače čaje.

Pri vročičnih obolenjih zaradi osvežujočega okusa in velike količine vitaminov priporočajo bezgov sirup, bezgov sok ali marmelado.

Nekateri menijo tudi, da lokalno uporabljan prevretek korenin pomaga pri odpravljanju naglavnih uši. (Jazbeci se vneto drgnejo ob korenine, da bi uničili uši v svoji dlaki.)

Čeprav črni bezeg vsebuje majhne količine sambunigrina, o strupenosti ne poročajo. Vendar čezmerna ali dolgotrajna uporaba bezgovih pripravkov povzroči preveliko izločanje kalija s sečem. Med nosečnostjo ali dojenjem bezgovih pripravkov ne uporabljajte.

Nekaj receptov za pripravke iz bezga

Cvrtje bezga

¼ l mlačnega mleka
Pol čajne žličke soli
22 dag moke
3 rumenjaki
Sneg iz treh beljakov
Od 6 – 12 bezgovih cvetov
Maščoba za cvrenje

Navodila za pripravo:

Mleko, moko in rumenjake umešajte skupaj in mešanici dodajte sladkor ter sol. Nato naredite čvrst sneg iz beljakov. Cvetove bezga splaknite z vodo, odcedite ter jih posamično pomakajte v testo in nato ocvrite na vroči masti. Ko so ocvrtki rahlo rumene barve jih potresite s sladkorjem ali pa pomakajte v pivovo testo. V kolikor želite bolj krhke cvetove, dodajte več jajc in manj moke. Privoščite pa si lahko tudi bezgove palačinke.

Šabesa, bezgov sok

4,5 litre vode
30 ml vinskega ali jabolčnega kisa
700 g sladkorja
tanko olupljena lupina limone in sok
12 cvetov bezga

Zavrite vodo in jo prelijte v sterilizirano posodo. Nato dodajte sladkor in mešate vse dokler se ne raztopi. Ko se mešanica vode in sladkorja ohladi, dodajte kis, lupino limone, sok ter bezgove cvetove. Vse skupaj pokrijte s krpo in pustite stati 24 ur. Nato skozi krpo precedite tekočino v steklenice z debelim steklom. Šabesa je na red za pitje čez približno dva tedna. Servirajte jo ohlajeno.

Bezgov sok

40 cvetov bezga
2 limoni
5 dkg citronke – citronske kisline
1 košček ingverja in 1 kg sladkorja

Operite limoni in ju skrtačite v vroči vodi, v katero ste predhodno dodali ščepec sode bikarbone. Nato limoni narežite na tanke lupine. V loncu zmešajte bezgove cvetove, limoni, ingver, citronsko kislino in 2 l vode. Vso mešanico pustite stati 24 ur, nato jo precedite skozi krpo, primešajte sladkor in zavrite. Vroče nato nalijte v steklenice in zaprite. Sok pijete razredčen z navadno vodo, lahko pa ga dodate penečemu vinu ali ledenemu čaju.

Iz bezga lahko pripravite tudi odličen bezgov sirup.

BEZEG

Bezgov grm je ves ena sama domača lekarna.

Dobesedno do ušes so me objemale koprive in imel sem dovolj vidnih dokazov za takšno ljubimkanje z njimi. Nisem se mu mogel izogniti, če sem hotel nabrati najlepših bezgovih cvetov v tistih napol zapuščenih grapah, kjer ob majhnem potočku že dolgo let nihče več ne hodi peš in je zarast postala skrivališče zajcem in fazanom. Koprive in bezgovi grmi živijo v neverjetnem sožitju, in če grem natančneje pogledat še najbolj negovane bezge ob urejenih domačijah, je doli pri njihovih nogah vedno dovolj mladih koprivovih poganjkov. Rastlini sta si tako zvesti, da so razumni opazovalci že zdavnaj ugotovili, kako bi prav bezgov les lahko odvračal od prešuštva – zato ga je dobro življenjskemu sopotniku na skrivaj kdaj pa kdaj vtakniti v žep.

Ne, nisem šel po les, tega bi nabral ob bližnji cesti in si prihranil pekoče koprivove mozolje. Tisti razbohoteni belorumeni cvetovi, kakršni se natlačijo na najvišjih vejah bezgovega grma in posrkajo skoraj vse sonce vsem spodnjim, tisti so najbolj mamljivi in najbolj dišeči. Pa še v oni recept o 24 namočenih cvetovih v 24 decilitrih vode za 24 ur, ki ga najbrž pozna vsa Slovenija, se najlepše podajo prav takšni največji cvetoči koški. V senci na napeti vrvici tudi prav bahato visijo in se sušijo za zimske prehlade, jesensko povišanje krvnega sladkorja, poletno odpiranje znojnic ali zgodnjespomladanski seneni nahod. Ni mogoče našteti vsega: bezgov grm je ves ena sama domača lekarna, edino septembrske potemnele jagode nam surove lahko hitro pokvarijo veselje nad naravnimi arcnijami.

Tako od kopriv opikan sem po spominu iskal kaj blažilnega za kožo. Dobri duhovi, ki živijo v bezgovem grmovju, so ostali v tistem zarastju. Očitno me pred koprivami niso hoteli obvarovati. A pogled na potopljeno cvetje me je spomnil na mestno gospo, ki je včasih prihajala k nam na deželo in si za nego svoje kože in ranic pripravljala olje iz – bezgovih cvetov!