HRANA, KI DAJE MOŽGANOM MOČ

Kadar se slabo počutimo, smo lenobni in brez prave energije, ko nam zmanjka koncentracije in kreativnosti, pogosto za to krivimo polno luno, deževno vreme ali kaj tretjega. Vse te nadloge pa lahko prav preprosto preigramo z uživanjem prave hrane.

Zdrava in uravnotežena prehrana je pomemben dejavnik, ki prispeva k nemotenemu delovanju možganskih funkcij, ki so razdeljene na dva pola. Leva polovica možganov je zadolžena za razmišljanje, desna za dobro počutje, delovanje obeh pa lahko uravnavamo z ustreznimi hranilnimi snovmi.

Fitnes za možgane

Živila, ki jim rečemo tudi hrana za možgane, dajejo elan predvsem levi polovici možganov.

Ribe, predvsem losos, slanik in tun, so odličen vir maščobnih kislin omega 3, ki podpirajo prekrvitev možganov in varujejo pred poapnenjem žil.

Stročnice, kot so na primer grah, fižol in leča, so vrhunska poživila za možgane, saj vsebujejo veliko vitamina B1, ki krepi sposobnost koncentracije.

Tudi kruh, riž, testenine in krompir predramijo možgane: ker so sestavljeni iz kompleksnih ogljikovih hidratov, ki se presnavljajo počasneje kot na primer sladkor, organizmu dlje časa dobavljajo energijo.

Jajca in perutnina vsebujejo esencialne aminokisline, ki jih naše telo potrebuje za gradnjo novih celic.

Tudi oreški so optimalna hrana za možgane: ker so polni energije, bo peščica orehov ali mandljev možganom dala hiter pospešek.

Sreča za dušo

Hrana za dobro počutje nam pomaga, da življenje jemljemo bolj zlahka. Sem v prvi vrsti sodi čokolada, seveda tista z visokim deležem kakava. Kakav namreč pripravi možgane do tega, da pomagajo proizvajati notranje zadovoljstvo in srečo, zato je priporočljivo vsak dan pojesti nekaj koščkov temne čokolade.

Toda ne samo čokolada, tudi banane, testenine in mlečni izdelki (predvsem sir) prav tako spodbujajo našo desno polovico možganov pri tvorbi serotonina, hormona sreče.

Če je v možganih dovolj serotonina, nas preveva zadovoljstvo, smo bolj sproščeni in se bolje počutimo, če ga imamo premalo, se naše razpoloženje dokaj hitro poslabša. Serotonin pa ne poskrbi samo za dobro voljo, pristojen je tudi za prenos živčnih impulzov.

Podobno deluje na dvig razpoloženja tudi čili. Možgani si namreč razlagajo pekočo ostrino kot bolečino, organizem pa posledično sprosti hormone sreče (endorfine), da bi s tem ublažil ‘bolečino’.

Na dobro počutje vplivajo tudi cimet (preganja strah, skrbi in tesnobo), lovor (pomaga pri preobremenitvi), gorčica (spodbuja optimizem), mak (krepi živce), jagodičje in med (pomirja).

Kdor ima kljub vsemu raje čokolado, a skrbno prešteva kalorije, naj izbere sladoledno različico. Čokoladni sladoled ima na 100 g približno 300 kalorij manj, poleg tega pa se v ustih nežno raztopi, kar daje dodaten občutek sreče.

Voda za transport

Ne glede na to, katero od super živil si boste izbrali za dvig razpoloženja, ne pozabite na tekočino. Samo z zadostno količino tekočine se lahko kisik in hranilne snovi optimalno transportirajo do možganov.

Najboljša je voda (brez okusa in mehurčkov) ali nesladkan čaj.

Pri iskanju učinkovitih poživil ne moremo mimo kave. Njena najpomembnejša učinkovina kofein se zelo hitro resorbira in že po 15 minutah doseže vrh delovanja, po nekaj urah pa poživljajoč učinek popusti.

Pitje kave v zmernih količinah, to je največ 4 skodelice dnevno, zagotavlja ugodno počutje in koncentracijo. Če jo popijemo preveč, dosežemo ravno nasprotne učinke: zmanjšana koncentracija in reaktivnost, nespečnost ter razdražljivost.

Vir: Lisa