OČISTIMO GOBICO ZA POMIVANJE POSODE
Eden izmed najbolj umazanih predmetov v našem domu je gobica za pomivanje posode. Ker jo uporabljamo večkrat na dan in je vedno mokra, lahko postane pravo gojišče bakterij in plesni. Na enem od družbenih omrežij se je pojavil popolnoma preprost nasvet, s katerim bo gobica dlje časa ostala čista in ne bo oddajala neprijetnega vonja.
Gobica
Na vsakem kvadratnem centimetru gobice za pomivanje posode je približno 5.000.000 bakterij in nekatere od njih so zelo nevarne.
Najbolj “umazan” del kuhinje
Na vsakem kvadratnem centimetru gobice za pomivanje posode je namreč približno 5.000.000 bakterij in nekatere od njih so zelo nevarne. Povzročijo lahko resne bolezni, kot je Guillain-Barrejev sindrom, ki povzroča paralizo. Da je vse to res, so z nedavno raziskavo dokazali tudi znanstveniki z univerze v Arizoni. Raziskovalci so analizirali vzorce iz gospodinjstev v devetih državah, in sicer Avstraliji, Kanadi, Nemčiji, Indiji, Maleziji, Savdski Arabiji, Južni Afriki, Veliki Britaniji in ZDA.
Preprosta rešitev
Uporabnik na družbenem omrežju Reddit je objavil fotografijo preprostega trika za ohranjanje svežine gobice za pomivanje posode. Sponko za papir oziroma sponko, s katero lahko spnemo velik šop papirjev, je uporabil kot stojalo za gobico. Tako ta ostaja suha, s čimer se preprečuje razvoj plesni, bakterij in neprijetnega vonja.
S tem trikom boste zagotovili dolgo življenjsko dobo gobice, za njeno brezhibno čistočo pa lahko uporabite še nekaj trikov. Namočite jo v limonin sok, zmešan z vodo, in jo na tak način odišavite. Nato jo za minuto postavite v mikrovalovno pečico in zopet bo kot nova.
Kuhla, Morda koga zanima, SporoÄam | Sonja | 
8:21 dopoldne | 
Comments Off on OČISTIMO GOBICO ZA POMIVANJE POSODE
SONCE – KONČNO
DANES SPET SEM DOBRE VOLJE,
SONCE SIJE MI V OBRAZ,
SE POČUTIM VEDNO BOLJE,
KER ME VEČ NE GRIZE MRAZ.
SONCE VABI ME V NARAVO.,
NAUŽITI ZRAKA SE,
IN POGLEDATI NA TRAVO,
ČE KAJ REGRATA JE ŽE.
ZA SOLATO NI DENARJA,
NJENA CENA GRE V NEBO,
TRAVNIK REGRAT MI PODARJA,
DANES ZA KOSILO BO.
Sonja Srna, 10. 4. 2013
*************113*************
REGRAT HRANA IN ZDRAVILO – piše Anja Janeš
Za zdravljenje se uporablja cela rastlina. Posamezne dele moramo nabirati ob pravem času in vedno sušiti v senci, če hočemo doseči najboljše učinke. Najbolj zdravilna je korenina, ki jo nabiramo zgodaj spomladi pred cvetenjem ali jeseni.
Levji zob, ki mu pri nas rečemo regrat, se je včasih imenoval jajčar, mlečec, farška plata in še kaj. Stara imena se navezujejo na njegove značilnosti in uporabo. Jajčar zato, ker so ga in ga še vedno največkrat jemo v solati z dodatkom trdo kuhanih jajc in krompirja.
Mlečec se je imenoval bel in rahlo lepljiv sok, ki priteče iz stebel ter korenin in je zelo cenjen v naravnem zdravilstvu. Za levji zob (dent-de-lion) pa so ga označili Francozi, ki so jih njegovi podolgovati in suličasti listi spominjali na ostre čekane kraljevskega mačkona.
Preprosta in zelo razširjena samonikla zelenjava v sebi res nosi nekaj kraljevskega. Zaradi grenkega okusa in neprivlačne barve so ga dolgo uporabljali le v zdravilne namene. V prehranske vode so ga šele v 17. stoletju pripeljali gurmanski Francozi in Italijani.
Nadležni plevel, ki bode v oči z rumenimi cvetovi, je sčasoma postal okusna in zdrava hrana, s katero po mrzli zimi podmažemo in prečistimo od ‘dobrot’ utrujeno telo.
Nabiranje ali nakup
Najlepši in največji regrat raste na najbolj ‘pognojenih’ površinah, pri čemer mislim predvsem na mestne zelenice, kjer se sprehajajo hišni ljubljenčki, in travnike, ki jih kmetje v spomladanskem času radi polivajo z gnojnico. Zato je pri izbiri kraja nabiranja krepčilne solate potrebna previdnost.
Zaradi velike vsebnosti grenkih snovi, ki jih je v starejših rastlinah še več, ga marsikdo ne mara. Na srečo so mladi in svetlejši poganjki, ki jih nabiramo pred cvetenjem, manj grenki in mehkejši. Posebno okusne so napol obeljene rastline, ki rastejo iz krtin.
Te imajo tudi najdaljše in najmehkejše listne peclje, ki jih lahko iz mehkega kupa hitro izkopljemo z nožem. Nabrane liste moramo vedno dobro oprati in čim prej porabiti. Odcejeni in dobro osušeni bodo v hladilniku počakali dan ali dva. Precej dlje pa zdržijo očiščene in posušene korenine, ki jih izkopljemo jeseni ali spomladi.
Nad nakupom regrata na tržnici se ne navdušujem preveč. Ne samo zaradi zasoljenih cen, ampak predvsem zaradi porekla, ki mu težko zaupam. Če pa se boste zanj vseeno odločili, bodite pozorni na barvo odrezanih listov. Pri beljenih in siljenih poganjkih le bela barva pomeni brezpogojno svežino. Čim temnejši in bolj suh je odrezani del, toliko starejša je vaša solata.
Gojenje
V Franciji, kjer so že pred stoletji poznali več kot pet sort, vsako leto pridelajo nekaj tisoč ton gojenega regrata. Njegovi listi so skoraj velikanski, mehkejši in tudi manj grenki. Obeljeni so zelo podobni solati endiviji, siljeni pa dolgemu nitastemu radiču.
Gojiti in beliti ga lahko poskusite tudi doma. Sortna semena se pri nas dobijo bolj redko, zato si pomagajte z množico samoniklih rastlin. Te lahko izkopljete in preprosto presadite na vrt ali pa na gredico upihnite nekaj regratovih lučk z večjimi semeni. Ker je zelo nezahtevna rastlina, ga boste imeli kmalu veliko.
Sejte ga spomladi in ga primerno razredčite, ko se razvijejo mladi poganjki. Listi se bodo bolj razrasli, če boste sproti obtrgavali cvetne popke. Ko bo že dobro udomačen, ga lahko poskusite beliti kot endivijo.
Mlade rastline pokrijte s folijo ali s cvetličnimi lončki. Enako naredite tudi s starejšimi, le da jim pred tem odrežite celo rozeto. Počakajte približno 15 dni in uživajte v listni mehkobi značilnega regratovega okusa.
Zdravilno delovanje
Regrat vsebuje skoraj vsa znana pomembna hranila: ogromno rudnin, med katerimi je treba omeniti železo, kalcij in magnezij, karotenoide (predvsem betakaroten), vitamina C in E, vitamine skupine B ter številne druge znane in neznane snovi. Različne grenčine spodbujajo izločanje prebavnih sokov, obilje vlaknin pa preprečuje zastoje hrane v prebavilih.
Kot močan diuretik spodbuja delovanje ledvic in odvajanje vode, pospešuje presnovo in delovanje vseh izločevalnih žlez. Zato se v želodec izloča več kisline, v dvanajstnik pa se izceja več žolča iz jeter ter sokov trebušne slinavke, kar olajša prebavo težke in mastne hrane.
Štirinajstdnevna kura z regratovimi peclji naj bi celo pomagala raztopiti žolčne kamne. Zelo koristen je pri različnih obolenjih jeter. Ljudski zdravilci so kronični hepatitis zdravili z mešanico čajev, katerih glavna sestavina je bil regrat. Zmanjšuje tudi količino sladkorja v krvi, zato ga priporočajo diabetikom.
Za zdravljenje se uporablja cela rastlina. Posamezne dele moramo nabirati ob pravem času in vedno sušiti v senci, če hočemo doseči najboljše učinke. Najbolj zdravilna je korenina, ki jo nabiramo zgodaj spomladi pred cvetenjem ali jeseni.
Pri nabiranju je ne smemo raniti, da iz nje ne izteče zdravilni mleček. Liste nabiramo pred, stebelca pa med cvetenjem v sončnem vremenu na dan za list ali cvet po biodinamičnem koledarju.
Regrat v kuhinji
Užitna je cela rastlina, zato lahko iz nje pripravimo ogromno zanimivih jedi. Liste največkrat uživamo presne v obliki različnih solat kot prilogo ali samostojen obrok. Dodajamo jih še v zeliščne omake in solatne prelive ali pa iz njih pripravimo posteljico za meso, pečeno na žaru.
Večje in starejše blanširamo ter jih z dodatkom olivnega olja, soli in popra ponudimo kot zelenjavno prilogo k mesu in ribam. Nekateri jih celo kisajo, podobno kot zelje. Okusne so tudi regratove juhe, omlete, rižote, narastki in pesto.
Očiščene korenine so zanimiv dodatek solatam in zelenjavnim juham. Lahko jih sušimo, pražimo, dušimo, kuhamo ali pečemo v pečici. So zelo hranljive, ker v povprečju vsebujejo okoli 12 odstotkov polisaharida inulina, ki je podobno kot škrob oblika rezervne hrane v rastlinskih korenikah in gomoljih. Iz posušenih pripravimo čaj ali tinkturo. Pražene so dober kavni nadomestek.
Stebelca jemo oziroma žvečimo predvsem v zdravilne namene med cvetenjem. Čistijo jetra in uravnavajo raven krvnega sladkorja. So rahlo lepljiva in malce grenka, vendar krhka in sočna. Iz popkov lahko pripravimo okusen nadev za omlete ali jih vložimo v kis.
Cvetove najpogosteje ocvremo ali posušimo za čaj. Sveže razdrobimo in potresemo po različnih solatah (krompirjeva, jajčna, paradižnikova …), avokadu in omakah za testenine.
Znanost je dokazala
Nekatere farmakološke lastnosti regrata so v novejšem času preverili na živalih. Študije so pokazale, da regrat deluje:
Diuretično: odvaja vodo in pospeši delovanje ledvic; listni in koreninski izvlečki so po učinku primerljivi s sintetičnim diuretikom furosemidom.
Protivnetno: zato ga še posebej priporočajo pri različnih revmatičnih obolenjih (antirevmatik).
Antidiabetično: spodbuja delovanja beta celic trebušne slinavke in tako vpliva na znižanje ravni krvnega sladkorja podobno kot sintetični antidiabetik tolbutamid.
Protitumorno: po delovanju ga lahko primerjamo s protitumornim polisaharidom lentinanom, ki zavira razvoj rakavih celic.
Protivirusno: preprečuje razvoj in razmnoževanje različnih virusov; učinkovit je pri zdravljenju virusnega hepatitisa.
Subscribe