Zdaj, ko smo očistili in popravili cel prebavni trakt, moramo ponovno zgraditi naše telo. Celo telo se na novo izgradi vsakih 7 let, 98 % telesa v 2 letih, kri pa zamenjamo v 4 -ih mesecih. Najpomembnejše je telo graditi na novi, zdravi osnovi (alkohol, cigarete, droga, nezdrava hrana in pijača – to ne more biti zdrava osnova), kar pa ni tako lahko, kot bi si mislili.
Soočiti se moramo z nekaj težkimi dilemami: meso, maščobe, mleko in mlečni izdelki, procesirana hrana, poleg tega pa obstaja še problem organsko pridelane hrane.
Danes je moč kupiti veliko izdelkov, ki naj bi bili pridelani organsko. Toda problem tiči v sami zemlji iz katere raste ta t.i. organska hrana. Zaradi intenzivnega poljedelstva se je debelina sloja rodovitne prsti zelo stanjšala. Poleg tega je bila verjetno v preteklosti ta prst resno onesnažena s kemikalijami, težkimi kovinami itd. Kakovost tako pridelane “organske” hrane verjetno ne dosega željenega nivoja – sadje in zelenjava nimata dovolj potrebnih mineralov in vitaminov. Kljub temu pa je seveda ta hrana še vedno dosti boljša, kot tista industrijsko pridelana. Obstaja še problem skladiščenja in transporta te hrane – prisotnost različnih škodljivih plesni in glivic.
Torej – radi bi izgradili svoje telo na novo, na zdravi osnovi, toda takoj na začetku naletimo na 5 glavnih problemov prehrane, ki jih moramo rešiti, predno pričnemo z izgradnjo:
meso
mleko
maščobe
procesirana hrana
organsko pridelana hrana
Najpogostejša tema pri vprašanju prehrane je dieta. Poznamo veliko vrst diete:
krvna skupina
dieta z veliko O.H.
diet z malo O.H.
visokobeljakovinska dieta
dieta z malo beljakovinami
vegeterianska
popolna vegeterijanska (vege) dieta
hollywoodska
pilotska ..
.to je le nekaj diet, obstaja jih pa še veliko število.
Bodimo objektivni in vzemimo pod drobnogled vso hrano, za katero je naše telo ustvarjeno. Katere so glavne karakteristike sistema človekove prebave in katere živali imajo podobne karakteristike? Glavni činitelji so : zobje, želodec, dolžina prebavnega trakta.
Človek:
Zobje – skoraj vsi zobje so približno enake dolžine/višine, podočniki so zgolj naglašeni in kočniki imajo široke vrhove
Želodec – človeški želodec je rahlo podolgovat, v obliki ledvice
Prebavni trakt – pri odraslemu človeku znaša dolžina prebanega trakta -od ust do danke- približno 9-10 m. Človeški prebavni trakt je torej 10-12 krat daljši od trupa, kjer se nahaja.
Mesojede živali ( levi, tigri..)
Najočitnejša razlika v primerjavi s človekom so njihovi zobje, imajo mogočne podočnike (da zgrabijo plen), imajo ušpičene sekalce (da odtrgajo meso od kosti.), kočniki pa so tudi nazobčeni (da lahko pregriznejo mišična vlakna). Da lahko zobje zgornje in spodnje čelusti z enako močjo zagrabijo plen, morajo zobje zg.čeljusti prekrivati spodnje. Mesojede živali ne zvečijo kaj dosti, hrano le potrgajo na manjše koščke in te pogoltnejo.
Ratio prebavnega traku je le 3-5 krat – torej polovico človeškega. Razlog za tako kratko črevesje je v tem, da morajo odpadki čim prej zapustiti telo, da onemogoči razvoj zajedalcev.
Oblika želodca je skoraj povsem okrogla, kot vreča, in je glavni del prebavnega trakta, saj se tam zlijejo velike količine močnih kislin. Zdrobljene kosti in mišična vlakna ostanejo v želodcu več dni, saj jih je zelo težko prebaviti. Mesojede živali lahko naenkrat pojedo hrano tudi do 25% svoje telesne teže, zato so lahko brez hrane tudi po več dni.
Nobene podobnosti s človekom.
Prežvekovalci (govedo, jelenjad.)
Ti imajo ostre, dletaste sekalce, večkrat brez zgornjih sekalcev, ravne kočnike in čeljusti so v takem položaju, da so zgornji zobje poravnani s spodnjimi, kar jim omogoča trganje plodov z vejevja. Njihov želodec je velikanski, črevesje pa izredno dolgo (razmerje 1: 20-28).
Tudi nobene podobnosti s človekom.
Vsejedci ( medved, divji prašič.)
V resnici ni nobena žival prilagojena na to, da lahko je prav vse, še najbližje temu je medved, saj se na njegovem jedilniku znajde tako jagodičje, semena in oreščki, koreninice, insekti, med in celo cvetje. Seveda pa je zaželeno tudi meso (ribe, prašiči, jeleni in jagnetina).
Iz tega razloga (jedilnika) se je razširilo mnenje, da tudi ljudje spadamo v to skupino. Vendar temu ni tako, saj so zobje medveda in drugih predstavnikov te skupine povsem drugačni od človeških – ostri sekalci, poudarjeni in našpičeni podočniki.
Vegeterjanci – jedci sadja in oreščkov (gorila..)
Pri tej skupini so zobje zelo značilni – vsi so približno enake višine/dolžine, podočniki so rahlo nakazani in kočniki imajo zaokrožene vrhove. Spodnja čeljust se lahko giblje v vse smeri (sposobnost žvečenja), kar v ničemer ne spominja na mesojedce.
Ratio prebavil je enak kot pri človeku, tudi želodec je enake oblike, v želodec se ob prebavljanju zlije le 1/10 želodčne kisline v primerjavi z mesojedci (tako je tudi pri človeku).
Torej, to je naša skupina. Ali smo ustvarjeni le za sadje in oreščke? Nikakor ne, tudi šimpanzi (edini med opicami) redno, v določenih intervalih, jedo meso, saj se odpravijo na lov. Genetska razlika med človekom in šimpanzom je zelo majhna (prbl.1%), obstaja pa velikanska razlika v količini mesa, ki ga ljudje pojemo. Pri šimpanzih je delež mesa v prehrani le 3%!
Ali naj jemo meso?
Nekateri ljudje določene krvne skupine morajo jesti meso, torej ni potrebe, da bi morali vsi ljudje postati vegeterjanci. Naše zdravje je pod udarom zaradi drugih faktorjev v naši prehrani in meso ni toliko važno. Če nekdo hoče jesti vsak dan meso, potem naj ga je, le količina ne sme biti prevelika, 10dkg mesa na dan – ne škoduje zdravju. Negativni pojavi prevelikega uživanja mesa:
– zmanjša število koristnih bakterij v naših prebavilih (do 90%), število nam škodljivih bakterij pa zviša kaar za 1.000%
– občutno zviša kislost telesa, kar predstavlja nevarnost za zdravje (rak, osteoporoza.)
– epidemiološke raziskave so pokazale, da kdor za glavno jed je rdeče meso 5x na teden, se za 4x poveča nevarnost za nastanek raka na črevesju in za 2x rak na prostati
Kdor se odloči za meso na svojem jedilniku, potem naj uporablja organsko pridelano meso, saj je ta brez velikega števila škodljivih kemikalij, brez parazitov (govedina, piščančje meso) in toksičnih kovin (ribe).
Mleko
V ZDA so mlečni izdelki poglavitna hrana (250 kg/leto), saj mlečna industrija v navezi z medicinskim establishmentom preko oglaševanja (posredno in neposredno) prepričujejo stranke o koristnosti mleka za njihovo zdravje. Podobno velja tudi za Slovenijo.Toda temu ni tako. Četudi bi lahko dobili kravje mleko, ki ne bi vsebovalo kemikalij, hormona rasti, antibiotikov, virusov in bakterij, je mleko še vedno zelo sporno. Kravje in človeško mleko sta dve popolnoma različni pijači, kar velja tudi za kravje mleko iz trgovine in tisto naravno. Kravje mleko ima 20x več kazeina kot žensko, zato tele v 18-ih mesecih pridobi 10x težo, dojenček pa le 5x, ta razlika izražena v kilogramih – 400 kg!
Homogenizacija mleka predstavlja človeku zdravstveni rizik. Včasih se je v posodi z mlekom na vrhu tvoril debel sloj maščobe – smetane. Nakar so uveljavili postopek homogenizacije, ki maščobo razbije na tako majhne delčke, da se ne morejo več naložiti na površino tekočine, slab stranski učinek tega postopka pa je, da ti razbiti delčki mlečne maščobe zlahka preidejo v krvotok in se nalagajo na stene arterij.
V kravjem mleku lahko najdemo hormon rasti (BST), ki ga je kreiral Monsanto. Vendar je ta sintetični proizvod, ki naj bi bil v celoti kopija naravnega hormona, v določenih segmentih drugačen, kar lahko škodi našemu zdravju.
Čeprav je mleko alkalno, se to v želodcu, ob delovanju želodčnih sokov, spremeni v kislino, ki v telesu tvori sluz, pride do problemov s sinusi, alergijami, prehladom itd.
Mleko je na “zatožni klopi” tudi kot možni povzročitelj bolezni srca, diabetesa, raka (predvsem na dojki), kolitisom, vnetjem ušes pri otrocih..
Verjetno pa je pri mleku najbolj sporna prisotnost antibiotikov, ki uničijo nam koristne bakterije v prebavilih, poleg tega pa zvišuje odpornost na antibiotike človeku sovražnih bakterij.
Učili so nas, da je mleko izvrsten vir kalcija (osteoporoza), v resnici pa to ne drži – prav nasprotno, mleko pripomore k izločanju kalcija iz kosti, zato imajo Američani največ osteoporoze na svetu, kljub dejstvu, da od vseh živil pojedo (popijejo) največ prav mlečnih izdelkov. V mleku je res veliko kalcija, toda kaj nam to pomaga, če ga naše telo ne more absorbirati.( zaradi kislosti mora naše telo uporabiti velike zaloge najpomebnejših mineralov, tudi kalcija, da bi lahko uravnotežilo kislost telesa).
V kravjem mleku je tudi beta-kazein, ki prevara naš imunski sistem, da napade in uniči beta-celice v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin.
Torej, če že morate uporabljati mleko, potem si priskrbite organsko mleko in NIKAKOR HOMOGENIZIRANO MLEKO. Namesto kravjega mleka lahko uporabljate mleko iz žitaric in riža, nekatero od teh je izredno koristno za naše zdravje.
Spodaj si lahko na Youtubu ogledate nepodnaslovljen video, kakšen odnos ima človek do ‘tovarn mleka’: krave nenehno umetno oplojujejo, da bi imeli čim več prirastka, teleta takoj odvzamejo materam, da jih čim prej prodajo, govedo, ki preživlja čas v zaprtih prostorih, je bolno (mastitis, vnetje kopit), mnogo krav pa že transporta ne preživi. Link: http://www.youtube.com/watch?v=GzS8p727gvM&feature=player_embedded#!
Maščobe
Na trgovskih policah najdemo skoraj izključno hidrogenirana olja (t.i. nasičene maščobe). Hidrogeniranje olj povzroča, da se nasičene maščobe spremenijo v transmaščobne kisline, te pa so odgovorne za nastanek srčno-žilnih obolenj, rak, diabetes…
Hidrogenirana in delno hidrogenirana olja so popolnoma nepotreben produkt in jih MORAMO POPOLNOMA IZLOČITI IZ NAŠE PREHRANE! Na našo žalost izdelovalci prehrambenih izdelkov uporabljajo izključno taka olja (praženi oreščki, pecivo, majoneza, pripravljene jedi….).
Isto velja tudi za vse vrste margarin.
Uporabljati moramo vsa tista olja, ki so hladno stisnjena, najboljše je seveda olivno olje, ki ga moramo uporabljati povsod pri pripravi hrane. Če lahko dobimo organsko pridelano živalsko maščobo (svinjska mast, maslo), jo tudi smemo uporabljati namesto hidrogeniranih maščob.
Rafinirani ogljikovi hidrati
Drugi najbolj problematičen tip hrane so rafinirani OH, ki jih najdemo v vsaki procesirani hrani: vsi izdelki iz bele moke, žitarice, bel riž, večina prigrizkov, sladkarije (kolači, keksi, sladkor, sladoled, torte, sodavica…).
Zakaj? Omenjeni OH močno zvišajo kislost v našem telesu, naše telo ogljikove hidrate spremeni v trigliceride, ki se shranijo v podkožno tkivo kot maščoba. Poleg tega so ti OH na vrrhu glikemičnega indexa.
Glikemičen index
Z njim si bolniki z diabetesom pomagajo, da lažje kontrolirajo svoj nivo insulina. OH, ki občutno zvišajo nivo insulina (nad 50) imenujemo “slabe OH”, ostale OH pa “dobre OH”. Slabi ogljikovi hidrati povzročijo, da jih telo naloži kot maščobo, da smo utrujeni, da so možgani nekoliko zmedeni, da imamo probleme s srcem in povišan nivo LDL holesterola.
Prva stran >temelji zdravja> 6.poglavje
Toda ni povsem tako, saj so npr. banane, ali pa suho sadje, tako koristne za naše telo, da če hrano pravilno žvečimo, ni nobene škode. Torej, če pravilno žvečimo hrano (40x), potem svežo zelenjavo in sadje, ki imajo Gi večji od 50, brez vseh zadržkov jejmo. Ostali slabi OH pa naj izostanejo z našega jedilnika, saj so z njimi povezani povsem drugi problemi.
Torej: kaj naj sploh jemo?
Če smo bolni, potem je najbolje, da se postimo 3 tedne. Med postom uživajmo le surovo sadje in zelenjavo (sokovi). Ko ozdravimo, pa si lahko privoščimo pečen krompir, govej zrezek organske prireje z žara ali ribo, kako jajce in tudi kuhano hrano. Da pa bi ostali zdravi, potem se moramo na široko izogniti procesirani maščobi (olje, margarina), procesiranim OH in mleku. V principu se izogibajmo kuhani hrani, če je pa že kuhamo/pečemo, potem to počnemo na zelo majhnem ognju.
Slabše ko jemo, večkrat se moramo prečistiti.
Z malo truda lahko izbiramo med tisočimi jedmi, le tiste slabe jedi zamenjajmo z dobrimi!
Še nekaj o mesu.
Organsko pridelano meso je popolnoma v redu, če ne pretiravamo. Na žalost pa je razširjenost pesticidov v sodobnem kmetijstvu tisti poglavitni problem. Koncentracija pesticidov je še najmanjša pri sadju in zelenjavi. Žitarice so že bolj problematične. Najbolj pa so pesticidi skoncentrirani v mesu živali, predvsem v svinjskem, kajti pitana svinja in govedo pojesta ogromne količine s pesticidi zastrupljene hrane. Primer: za nekaj litrov mleka mora krava pojesti sto in več kilogramov detelje, za 1kg sira pa potrebujemo 10 l mleka.
februar 28, 2013 9:37 dopoldne | 
Subscribe