PRENESENE PESMI IZ SOS Poezija NA facebooku

POPLAVA

KO V SOBOTO ŠLA SEM SPAT,
DA BI DOBRO SE SPOČILA,
KMALU MORALA SEM VSTAT’,
KER JE VODA KLET ZALILA.

SE JE UTRGALO NEBO,
VODA K NAM JE PRIDRVELA,
SEM SE USTRAŠILA TAKO,
DA SEM KOMAJ PREŽIVELA.

VSA DRUŽINA SE BORILA,
Z VODO SREDI JE KLETI,
NOČ JE SKORAJ ŽE MINILA,
KO SMO VODO IZČRPALI.

TO PA NI BIL KONEC ŠE,
MORALI SMO VEN ZNOSITI,
ŠE OMARE IN PA VSE ,
KAR NI SMELO SE ZMOČITI.

SMO ZELO SE POTRUDILI,
DA NAM TO USPELO JE,
SMO TAKO SE UTRUDILI,
DA SMO ŠLI V POSTELJE.

KMALU SMO SE PREBUDILI,
V NEDELJSKI MRK OBRAZ,
SPET SMO Z VODO SE BORILI,
K NAM PRIŠLA JE KAKOR PLAZ.

JE ZALILA HIŠO CELO,
SPREDAJ, ZADAJ IN PA KLET,
SPET SESALI SMO VESELO,
VSI UTRUJENI ZA UMRET.

Sonja Srna, 20. 7. 2012

*********78**************

PREBRISANI IZBRISANI

DANES SO IZBRISANI,
BOLJ KOT MI PREBRISANI,
ZA SLOVENCE NI JIM MAR,
HOČEJO LE SVOJ DENAR.

LETA TAM DEVETDESET,
NISO HOT’LI TU ŽIVET,
IZNEVERILI SO NAS,
IN ODŠLI V BRATSKO VAS.

MI DRŽAVO SMO NAR’DIL,
ZANJO V VOJNI SE BORIL’ ,
HOT’LI SMO TAKO ŽIVET’,
KAKOR VES NORMALEN SVET.

DANES, 20 LET PO TEM,
PA IMAMO SPET PROBLEM,
ZDAJ EVROPA JE VLADAR,
PA IZBRISANI IN D’NAR.

ODŠKODNINO MOGLI BI,
TUDI MI DOBITI VSI,
KER DOMA SMO POČAKAL’,
KO PRIŠEL JE VOJNI VAL.

JE EVROPA REKLA ZDAJ,
DA NI VEČ POTI NAZAJ,
VI GARAJTE, DELAJTE,
ZA VSE IZBRISANE!

TA EVROPA POJMA NIMA,
KAKŠNA JE SLOVENSKA KLIMA,
NJEJ LAHKO JE GOVORIT’,
KO ‘MA VSEGA POLNO R*T.

SOS, 4. 7. 2012

*********77***************

SOS POEZIJA – PAST

PESEM ZA KRALJA

HRUŠ’CA VSA IZ SEBE JE,
KADAR ‘ŠPILA’ NAŠ ANŽE,
ON JE TISTI HRUŠIČAN,
KI JE ŠIRNEM SVETU ZNAN.

KADAR HOKICO ZAGRABI,
NA VSE DRUGO ON POZABI,
TO NJEGOVA JE LJUBEZEN,
TUDI, KO JE NANJO JEZEN.

KADAR JO DRŽI, JE BOG,
JE DO NJE IN SEBE STROG,
VEDNO SKUPAJ ‘ŠPILATA’,
GOLE V MREŽO ‘FILATA’.

BREZ DRSALK TUDI NE GRE,
DOBRO DRSA NAŠ ANŽE,
Z NJIMI HITER JE KOT STRELA,
PRAVE ČUDEŽE ON DELA.

ŠEL JE V AMERIKO,
DA POKAŽE JIM KAKO,
PRAVI HOKEJ ‘ŠPILA’ SE,
DAJ, POKAŽI JIM, ANŽE!

DA LEGENDA SI POSTAL,
NAVIJAČ BI VSAK DEJAL,
ZATE BOMO NAVIJAL’,
DOKLER HOKEJ BOŠ IGRAL.

POTLEJ VRNI SE DOMOV,
IN NAUČI ZAROD NOV,
DA BOSTE DOMA IGRAL’,
ZA KOPITARJEV POKAL.

SOS, junij 2012

*********76***************

SOS POEZIJA – PAST

VLADA ”MA NAS RADA”

Drugi maj gre v zgodovino,
ker imamo vlado fino,
ki pa drugega ne zna,
kot, da kar naprej ‘gobca’.

Vlada vse bo uredila,
kot je Bruslju obljubila,
vsi se bomo potrudili
in pasove zategnili.

Pasu lukenj že zmanjkuje,
ko načrte vlada kuje,
smo že stisnjeni tako,
da še dihamo težko.

Delavcem se bo jemalo,
dokler jih ne bo pobralo.
Če bo vlada to nar’dila,
bo ”ta kratko” potegnila!!

SOS, 2. 5. 2012

***********75************

SOS POEZIJA – PAST

ADIJO, 2. MAJ

Se poslavlja drugi maj,
nič ne rabimo ga zdaj,
delavec utrujen ni,
saj doma lahko leži.

Vlada trudi se, to vem,
dati službo delavcem,
ker pa to ji ne uspe,
praznik jim vzela je.

To pa zanjo ni problem,
komandirat’ delavcem:
Dela naj, kdor delo ima,
ta ne rabi praznika!!!

Eden dela naj za dva,
drugi čaka naj doma,
še adijo, drugi maj…..
….to Slovenija je zdaj!!!

SOS, 2. 5. 2012

************74*************

SOS POEZIJA – PAST

PRAZNIK DELA 2012

Bil je praznik, prvi maj,
raj za delavce nekdaj,
vsakdo bil je zaposlen,
delal ni, kdor bil je len.

Danes tisti službo ima,
ki po vezah pride tja,
če nobene veze ni,
pot na Zavod ti sledi.

Tam povejo ti tako,
da bo s službo že kako,
če pa se ti ne zgodi,
boš na grbi staršev ti.

Jaz takole vam povem,
da je vsega kriv sistem,
smo tajkune naredil’,
delavce pa pogubil’.

Spet se treba je borit’,
na zeleno vejo prit’,
da lepo bomo živel’,
radi prvi maj imel’.

SOS, 29. 4. 2012

**********73***************

SOS POEZIJA – PAST

POSEBEN DAN

TA DANAŠNJI (29.) FEBRUAR,
JE PRIŠEL KOT BOŽJI DAR,
SONCA JE PRINESEL NAM,
IN TAKO POLEPŠAL DAN.

NA SPREHODU SEM BILA,
ZRAKA SE NADIHALA,
VETER ‘MELA SEM V LASEH,
NA OBRAZU PA NASMEH.

VIDIM SREČNE LE LJUDI,
SO NA SONCU RADI VSI,
KLEPETAMO SEM IN TJA,
VSAK KAJ ZA POVEDAT’ ‘MA.

MALO KRITIZIRAMO,
TUDI KAJ POHVALIMO,
POTLEJ HITRO GREM NAPREJ,
V TOPEL, SONČEN DAN, JUHEJ!

SOS, 29. 2. 2012

**********72****************

SOS POEZIJA – PAST

Pesmici Naša četica koraka sem prilagodila besedilo zaradi današnjih aktualnih političnih dogodkov…pa srečno novi Janševi vladi….

NAŠA VLADA ZDAJ KORAKA,
STRUMNO IN VESELO,
DRUG ZA DRUGIM,
VSI PO VRSTI,

ŽE GREDO NA DELO,
ZA BLAGINJO,
VSEH SLOVENCEV,
GREDO ZDAJ NA DELO.

JANŠI BODO POMAGALI
VLADO ZDAJ VODITI,
DA BO ZMOGEL Z DRŽAVLJANI
KRIZO PREBRODITI,

ZDAJ NE BODO SE TAJKUNI
VEČ MU MOGLI SKRITI.
ŽIGA, VINKO PA LJUDMILA,
ZVONKO, JANEZ, SENKO,

RADOVAN, ANDREJ IN FRANCI
DELAJO MARLJIVO,
PA TOMAŽ, ALEŠ IN KAREL
TUDI SE POTIJO.

SOS, 10. 2. 2012

*****************************

SOS POEZIJA – PAST

NA SVEČNICO, 2012

SONCE – MALA PIKICA,
SE POKAŽE SRED’ NEBA,
NEKAJ ŽARKOV POŠLJE MI,
MED OBLAKI SIVIMI.

ZIMA KAŽE ZDAJ ZOBE,
ZMRZNILO JE SKORAJ VSE,
AMPAK JAZ SE JI NE DAM,
KER KURJAVE DOSTI IMAM.

KURIM OLJE JAZ ZA PEČ,
AMPAK STANE ŽE PREVEČ,
KURIM TUDI NA DRVA,
SAJ NAM RASTEJO DOMA.

RADA TUDI GREM ZA PEČ,
NA TOPLOTO SE ‘ULEČ’,
DA POGREJEM SI TELO;
ZEBLO MENE ŽE NE BO!

ZIMA, TI PRIPRAVI SE,
KER POMLAD PRED VRATI JE,
KMALU PUST BO K NAM PRIŠEL,
KI TE V MRZEL PRAH BO ZMLEL.

SOS, 2. 2. 2012

************71**************

SOS POEZIJA – PAST

ZIMSKO SONCE

SONCE, RADA TE IMAM,
DUŠO IN TELO TI DAM,
SREČNA SEM, TO TI POVEM,
KO ME GREJEŠ DAN ZA DNEM.

ZIME LETOS SKORAJ NI,
KER OGREVAŠ HLADNE DNI,
SE SNEŽINKE TE BOJE,
RAJE SO NA VRH GORE.

JAZ PA SE TE NE BOJIM,
SREDI ZIME TE ŽELIM,
SIJ IN SVETI MI POVSOD,
KAMOR ME BO NESLA POT.

SOS, 25. 1. 2012

************70**************

NOVOLETNI DAN

JE ZARES LEPO ZAČETO,
SREČNO, ZDRAVO, NOVO LETO,
SONCE NAMREČ NI ZASPALO,
PRAVKAR SE JE POKAZALO.

RES SE FINO MENI ZDI,
KADAR GREJE MI KOSTI,
NAJRAJE BI GA OBJELA,
KER SEM GA TAKO VESELA.

SPET ODŠLA BOM NA SPREHOD,
PO VASICI NA OBHOD,
MORAM SI TELO KREPIT’,
DA BOM V NOVEM LETU FIT.

RADA BI, DA MNOGA LETA,
BODO NA ‘PODLAGO’ ŠTETA,
SONCE MI PRI TEM POMAGA,
DA ČIMBOLJŠA BO ‘PODLAGA’.

Sonja Srna,
1. 1. 2012

***********69*************

LEP DAN

LEP BOŽIČNI DAN MINEVA,
ZVEZDICE SE KAŽEJO,
DOLGA NOČ SE SPET ROJEVA,
TREBA BO V POSTELJO.

MORAM REČI, DA SEM SREČNA,
KOT ŽE DOLGO NE TAKO,
UPAM, DA BO SREČA VEČNA,
NAJ JO VSI OBČUTIJO.

VSI DOMAČI SMO SE ZBRALI,
NA KOSILU TU PRI NAS,
JEDLI SMO IN KLEPETALI,
POZABILI SMO NA ČAS.

K NAM PRIŠEL JE ŠE BOŽIČEK,
NAM PRINESEL JE DARIL,
TA PRIJAZEN, RDEČ MOŽIČEK,
TAM POD JELKO JIH JE SKRIL.

SMO BILI DARIL VESELI,
SO ISKRILE SE OČI,
SKUPAJ SMO SI ZAŽELELI,
ŠE VELIKO TAKIH DNI.

Sonja Srna,
26. 12. 2011

*********68*************

NEPRIJETEN DAN

Danes zunaj je megla,
celo vas v objemu ima,
duša mene zaboli,
ker nikoder sonca ni.

Ko pogledam zopet ven,
v turoben dan meglen,
ura kaže pol devet,
zunaj naletava sneg.

Kar ne morem jaz verjet,
ura sploh še ni devet,
ko opazim skoz’ meglo,
malo svetlo pikico.

Sonce se prebija ven,
skozi zastor ta meglen,
ve, da mora me pogret,
da bom oživela spet.

Sonja Srna
23.11.2011

***********67************

SOCIALNA POMOČ

MAMA ‘ŠPARA’, HIŠO DELA,
DA B’ DRUŽINA STREHO ‘MELA,
KO NAM HIŠICO POSTAVI,
DAVEK SKORAJ JO ZADAVI.

SEM BREZ IZOBRAZBE OSTALA,
KER JE HIŠA MNOGO STALA,
ZDAJ PA Z MALO PENZIJO,
JAZ PREŽIVLJAM SE TEŽKO.

ČE B’ DRŽAVA STREHO DALA,
NE BI ZDAJLE TO PISALA,
KER BI PENZIJO IMELA,
KI BI JE BILA VESELA.

BO DRŽAVA POMAGALA,
IN DENARCE MI BO DALA,
KO PA MENE VEČ NE BO,
BO DOBILA HIŠICO.

HVALA LEPA TEJ DRŽAVI,
KI SE MI NE ZDI PRI PRAVI,
NOČEM D’NARJA JI JEMAT,
RAJE DAM SI ŠTRIK ZA VRAT.

SONJA SRNA
21. 11. 2011

************66*************

NAROBE SVET

SAJ NE MOREM JAZ VERJET!
TOLE JE NAROBE SVET!
VČERAJ VROČE JE BILO,
DANES ZEBE ME ZELO.

VČERAJ TOPLO SONČECE,
JE ČEZ DAN POGRELO ME,
DANES PA JE PRVI SNEG,
ŽE POBELIL BLIŽNJI BREG.

NO, SAJ RADA ZIMO IMAM,
BUNDO, HLAČE NASE DAM,
A PREZGODAJ JE PRIŠLA,
NISEM ŠE PRIPRAVLJENA.

ZIMA MORA ČAKAT ŠE,
NA VESELE PRAZNIKE.
KMALU ČAS NAPOČIL BO,
KO NAM ZOPET BO LEPO.

Sonja Srna
7. 10. 2011

*********65*************

SLADKOSNEDE ŽUŽELKE

ČMRLJ LETA IN BRENČI,
Z ROŽICE NA CVET HITI,
VES OKROGEL IN KOSMAT,
MEDEK ON NABIRA RAD.

PRILETI ČEBELICA,
Z MEDOM RADA SE SLADKA,
LETA Z ROŽICE NA CVET,
DA POSRKA SLADEK MED.

RAZNE MUHE TUDI ŠE,
PRIDEJO NA ROŽICE,
KER PA MEDA NIČ VEČ NI,
GREDO K DRUGI ROŽICI.

CVET JIM ČAŠICO ODPRE:
”POSLADKAJTE MUHE SE,
JUTRI NAVSEZGODAJ SPET,
VAM PONUDIM SLADEK MED.”

**********64***********

METULJČEK

METULJČEK S KRILI FRFOTA,
DA BI OPAZILA GA,
MIMO MENE PRILETI
IN NA CVETU OBSEDI:

”DOBRO ZDAJ ME TI POGLEJ
IN RESNICO MI POVEJ,
ALI LEP SE TEBI ZDIM,
KO NA ROŽICI SEDIM?”

”RES SI LEP, METULJČEK TI,
VSAJ TAKO SE MENI ZDI,
VPRAŠAJ PA METULJČICO,
ALI NJEJ SE ZDI TAKO.”

PRILETI METULJČICA
IN METULJA PREPOZNA:
”PRIDI TI METULJČEK MOJ
IN ZAPLEŠI PLES Z MENOJ.”

V BLIŽINI VIDIM RES,
DVEH METULJEV NORI PLES,
S KRILI MAHATA V SLOVO
IN ODPLEŠETA V NEBO.

*********63*************

PESEM S PLANINE

SPODAJ ZELENO MORJE,
ZGORAJ MODRO OBZORJE,
IN LUNA SREDI MODRINE,
GLEDA LEPOTO Z VIŠINE.

TRAVA SE Z ROSO UMIVA,
ČEBELA SE V CVETU SKRIVA,
PAJEK PA SREDI MREŽE,
Z NITKO MUHO POVEŽE.

POD DREVJEM GOBICA RASE,
V DALJAVI SE SRNA PASE,
POLH PA SREDI DREVESA,
IZ STORŽA SEMENA OTRESA.

V DALJAVI ZVONEC POZVANJA
IN KRAVE SKUPAJ NAGANJA.
ČLOVEŠKI GLASOVI V DALJAVI,
ZARES SO MOTEČI POJAVI.

NAENKRAT ROMANTIKA MINE,
ČAROBNA LEPOTA IZGINE,
OD MIRNIH, ZELENIH PLANIN,
OSTANE SAMO ŠE SPOMIN.

**********62*************

JUTRO V ZELENEM

KOMAJ ZJUTRAJ SE ZBUDIM,
SRED’ ZELENIH TEH PLANIN,
SONČNI ŽARKI ŽE Z NEBA,
GREJEJO PLANINSKA TLA.

MUHE V SONCU PLEŠEJO,
PTIČICE PREPEVAJO,
DVA METULJA JUTRANJA,
PLES POLETJA PLEŠETA.

RADA GLEDAM TO NARAVO,
VSO SPOKOJNO IN PA ZDRAVO,
KI JE TU ZA VSE LJUDI,
DA ODREŠI NAS SKRBI.

VEČ JI ČASA POSVETIMO,
SE V NAROČJE JI VRNIMO,
KER OTROCI SMO NARAVE,
KI JE MATI NAŠE MAME.

********61************

PLANINSKO POLETJE

URA KMALU BO DESET,
ZUNAJ SE OGREVA SPET.
SONCE SIJE RES MOČNO,
KMALU BO PREVEČ TOPLO.

TALE TEDEN VROČ JE RES,
TUDI SREDI VSEH DREVES,
SONCE KAŽE SVOJO MOČ,
DAN ZA DNEM JE BOLJ VROČ.

TAKEGA POLETJA ŠE
DO SEDAJ NE SPOMNIM SE,
DA JE VROČE SRED’ PLANIN
IN PRED SONCEM JAZ BEŽIM.

SPODAJ V DOLINI PA
KOT V KOTLU JE MENDA,
TRIDESET IN VEČ STOPINJ,
MENE ”RIHTALO” BI ”HIN”.

SO ZATO PLANINE RAJ
IN TAKO BO VEKOMAJ.
KDOR VROČINE SE BOJI,
NAJ V PLANINE ODHITI.

Zajama, 22. 8. 2011

*******60************

TUROBEN DAN

DANES JE OBLAČEN DAN,
DEŽ SE KOMAJ GOR DRŽI,
ČLOVEK VES JE ”POKLAPAN”,
DNEVA SE NE VESELI.

SE PREKLADAM SEM IN TJA,
DELO NIČ MI NE DIŠI,
V SEBI IŠČEM LE DUHA,
KI BI DAL MI VEČ MOČI.

MORAM SE V ROKE VZET’,
DA BO DELO STEKLO MI,
SLABO VREME PREBOLET’,
MISLITI NA SONČNE DNI.

Sonja Srna,
14. 6. 2011

*********59***********

SOS POEZIJA – PAST

PRIDI SONCE

Daj no sonce, zbudi se,
da spet mal’ pogreješ me,
ne tam gor oblake gret,
ko je spodaj hladen svet.

Pridi in posveti zdaj,
da bo spet življenja kaj,
radi bi veseli b’li
in s teboj uživali.

Je brez tebe žalostno,
nočemo, da je tako,
hočemo toplejši svet,
pridi sonce nas pogret.

Sonja Srna,
12.6.2011

********58************

SOS POEZIJA – PAST

SONCE IN VETER

ZUNAJ TOPLO SONCE SIJE,
MENE PA OD JEZE ZVIJE-
-VETER PIHA Z’LO MOČAN,
KI POKVARIL MI JE DAN.

RADA BI IZ HIŠE ŠLA,
MALO SE POSONČILA,
PA MI VETER NE PUSTI,
V NARAVO DIHATI.

ZUNAJ JE ZARES LEPO,
SVETLOMODRO JE NEBO,
SEM IN TJA OBLAČEK BEL,
NA MODRINO JE PRIŠEL.

JAZ PA TU ČEPIM DOMA,
KOT, DA SEM UJETNICA,
SKOZI OKNO GLEDAM LE,
POMLADANSKO SONČECE.

VETER, DAJ ODPIHAJ SE,
STRAN OD MOJE HIŠICE,
DA NA SONCE GREM SEDET,
MOJE SI KOSTI POGRET.

Sonja srna,
9.4.2011

**********57************

SOS POEZIJA – PAST

TRETJI DAN V LETU

KO SEM DANES ZJUTRAJ VSTALA,
IN OČI SI POMENCALA,
PA POGLEDALA NA PLANO,
VSE JE S SONCEM OBSIJANO.

ČE BI SONCA NE BILO,
VSE BI MI NAROBE ŠLO,
KER PA SONCE TOPLO SIJE,
VIR JE MOJE ENERGIJE.

TE VELIKO POTREBUJEM,
KER NAČRTE NOVE KUJEM,
DA LAHKO BOM NAREDILA
VSE, KAR SI BOM NALOŽILA.

DA PRI ZDRAVJU BOM OSTALA,
SONCE BOM POTREBOVALA,
VIR JE MOJEGA ŽIVLJENJA,
KO GA NI, PA LE TRPLJENJA.

Sonja Srna,
3.1. 2011

**********56***************

SOS POEZIJA – PAST

SREČNO 2011

NOVO LETO ŽE KORAKA,
IN ŽE TRKA NAM NA VRATA,
DA NAM URESNIČI ŽELJE,
IN PRINESE NAM VESELJE.

MORAMO SI ZAŽELETI
VSE, KAR HOČEMO IMETI.
KAR MOČNO SI ZAŽELIMO,
TO GOTOVO MI DOBIMO…

…DA BILI BI ZDRAVI VSI,
TO SI VSAK OD NAS ŽELI,
PA BLAGINJE RES OBILO,
DRUGIH PA STVARI ZA SILO.

STARO LETO PA NAJ GRE,
IN ODNESE NAJ PETE,
NIČ NE BOMO ŽALOVALI,
SAJ VELIKO SMO PRESTALI.

Sonja Srna,
29. 12. 2010

*******55************

SOS POEZIJA – PAST

ZIMSKI DAN

JOJ, KAKO JE DANES PRIMA,
NI TAKO VEČ MRZLA ZIMA,
KER JE SONCE ČEZ GORO,
SPET MED NAS POKUKALO.

DAN ZAČENJAMO SMEJE,
KER OGRELO JE SRCE,
NAKOPIČENE TEŽAVE,
NAM IZBILO JE IZ GLAVE.

MORAMO SE GA NAUŽIT”,
IN IZ TOPLE HIŠE PRIT”,
VEN NA BELO TO PLANJAVO,
DA SI RAZBISTRIMO GLAVO.

BISTRA GLAVA NAM POMAGA,
DA TEŽAVE SE PREMAGA,
SPLOH PA MOR’MO BITI FIT,
ČE ŽELIMO KAJ NAR’DIT’.

A ZA LETOS SMO STORILI,
VSE, KAR SMO SI NALOŽILI,
ZDAJ PA ČAS JE ZA POČITEK,
SONČNIH ŽARKOV ”NAUŽITEK”.

SOS,
27.12. 2010

********54************

SOS POEZIJA – PAST

DIPLOMSKA

MATI TVOJA DANES SREČNA
JE, KOT NIKDAR ŠE DOSLEJ,
TA DIPLOMA ZATE VEČNA
VSOPNICA BO ZA NAPREJ.

NAJ PRINESE TI USPEHA,
ZADOVOLJSTVA POLN KOŠ,
ŠTUDIJ NAJ SE TU NE NEHA,
DOKLER DOKTOR TI NE BOŠ.

TO VELIKA MOJA ŽELJA,
ŽE OD NEKDAJ JE BILA,
DA IMELA BI SINOVA,
KI BILA BI DOKTORJA.

MOJE ŽELJE SO VELIKE,
KO SI ZDRAV, LAHKO JIH ‘MAŠ,
ČE PA ZDRAVJE TI OPEŠA,
ENO SAMO LE IMAŠ……

NAJ TI ZDAJLE STISNEM ROKO
IN ČESTITAM IZ DNA SRCA,
SVET, KI ODPRT JE NA ŠIROKO,
ČAKA ZDAJ NA – UROŠA.

Sonja Srna,
27.10. 2010

***********53*************

SOS POEZIJA – PAST

RUDARSKI SREČNO V ČILU

MATI ZEMLJA JE UJELA,
TRIINTRIDESET LJUDI,
JIH SPUSTITI NI HOTELA,
KMALU V NJEJ UMRLI BI.

TO RUDARJI SO IZ ČILA,
SKROMNI, DELOVNI LJUDJE,
JIH USODA JE ZDRUŽILA,
SREDI MATERE ZEMLJE.

ČUDEŽNO SO PREŽIVELI,
SEDEMDESET ČRNIH DNI,
SPOROČITI PA USPELI,
DA SO V JAŠKU ŽIVI VSI.

SE TAKRAT ZAČELA BITKA,
JE ZA VSAKEGA MOŽA,
DA SE TA ŽIVLJENJA NITKA,
NE BI ZDAJ PRETRGALA.

SO VOJAKI NAREDILI,
ZA RUDARJE KAPSULO,
V SREDO ZEMLJE JO SPUSTILI,
DA OD TAM JIH REŠIJO.

NEIZMERNO TO TRPLJENJE,
JE BILO POZABLJENO,
KO UZRLI SO VESELJE,
IN DRUŽINO LJUBLJENO.

VSA DRŽAVA VESELILA,
SE Z RUDARJI JE TAKRAT,
ZANJE VSE JE NAREDILA,
TO JI MORAMO PRIZNAT.

TOKRAT ČLOVEK OD NARAVE,
K SREČI JE MOČNEJŠI BIL,
VSAK RUDAR V SOJU SLAVE,
SE PONOVNO JE RODIL.

SoS, 15.10.2010

************52************

SOS POEZIJA – PAST

ADIJO ZDRAVJE

REVA ZOPET SEM ZBOLELA,
VIRUSOV SEM SE NAVZELA,
CELO LETO BIL JE MIR,
RES IMELA SEM KROMPIR.

V SLUŽBO ZUTRAJ SEM ODŠLA
IN JO POL ODDELALA,
MOJE PA SODELAVKE,
TUDI VSE SO SMRKAVE.

MALO ČUDNO JE VSE TO,
V PONEDELJEK VSE BOLNO,
KER TA VIKEND BIL JE LEP,
RAVNO PRAVI ZA POTEP.

SO SE POGOVARJALE,
DA SO ZUNAJ VSE BILE,
KOSTANJ SO NABIRALE,
ZRAVEN PA ŠE VIRUSE.

ZDAJ JE TREBA SE BORIT’,
VIRUSOM NA KONEC PRIT’,
DA SI VOŠČIMO NA ZDRAVJE,
KONEC LETA, KO BO SLAVJE.

SOS, 11.10.2010

***********51**************

SOS POEZIJA – PAST

NA DANAŠNJI DAN

KAM GRE NAŠA DOMOVINA,
DO NEDAVNA LEPA, FINA,
DANES PA OSAMLJENA,
REVNA IN POPLAVLJENA.

DAJEMO DENAR ZA GRKE,
TAM PA VIHAJO SI BRKE
IN SE PRASKAJO PO *IT’,
DELA TIST’, KI JE ZABIT.

MI PA TU DOMA GARAMO,
DA ZA JESTI KAJ IMAMO,
SMO BILI POPLAVLJENI,
A ZA ŠKODO EVROV NI.

KDO ZA NAS BO DAL DENAR,
SAJ NIKOMUR NIČ NI MAR,
TUDI , ČE SMO DEL EVROPE,
SO POŠILJKE EVROV SKOPE.

EVRO MI POSLANCE IMAMO,
DOBRO JIM PLAČILO DAMO,
KO JE TREBA KAJ NAR’DIT’,
PA NAJ GREMO SE SOLIT’.

SOS, 7.10.2010

**************50*************

SOS POEZIJA – PAST

JEZNA NA PAHORJA – I.

BORUT, BORUT, KAJ JE S TABO,
NISI ZA NOBENO RABO,
PO TUJINI HODIŠ TI,
NAROD PA DOMA TRPI.

MARSIKDO SE DANES VPRAŠA,
ALI NAJ TE ŠE PRENAŠA,
TAKEGA, KOT ZDAJ SI TI,
KI TI NAROD DOL VISI.

MISLIM, DA JE SKRAJNI ČAS,
ČE TI MAR JE KAJ ZA NAS,
DA SPAKIRAŠ KUFRE TI
IN LJUDEM DAŠ DIHATI.

LETI DVE SI ŽE ZABIL,
PA POGLEJ, KAJ SI NAR’DIL,
NAROD GRABI ŽE OBUP,
TI ZA NAROD SVOJ SI STRUP.

SOS, 7.10.2010

************49**************

SOS POEZIJA – PAST

JEZNA NA PAHORJA – II.

BORUT, BORUT, TI ‘POMOTA’,
BIT’ POLITIK, TO JE ZMOTA,
BODI RAJE MANEKEN,
LEP KOT TI, PAČ NI ‘NOBEN’.

V POLITIKI LEPOTA,
NARODU JE LE SIROTA,
PAMET TREBA JE IMET’,
TREZNO GLEDATI NA SVET.

SMO SLOVENCI ZASLUŽILI
VEČ, KOT SMO S TEBOJ DOBILI,
JE ZATO RES SKRAJNI ČAS,
DA Z ODSTOPOM REŠIŠ NAS.

SOS, 7.10.2010

*************48***************

SOS POEZIJA – PAST

JEZNA NA PAHORJA – III.

KOMUNISTI, KOMUNISTI,
NA JEZIKU VSI STE ISTI,
LE MORALIZIRATE
IN PA NIČ NE DELATE.

GOVORITI JE LAHKO,
DELATI PA ŽAL, TEŽKO,
DOBRO NISI ŠE ZAČEL,
ŽE TE NAROD JE PREKLEL.

POJMA POJMOV NIMAŠ TI,
KAJ JE TREBA DELATI,
BODI RAJE MANEKEN,
TE POGREŠAL ‘NAV NOBEN’.

K NARODU, KOT BOŽJI DAR,
PA NAJ PRIDE NOV VLADAR,
KI BO REKEL BOBU BOB
IN NAS REŠIL VSEH TEGOB.

SOS, 6.10.2010

*************47************

SOS POEZIJA – PAST

DARILO

K – Kadar rojstni dan imam,
R – rada za pijačo dam,
A – a do zdaj se ni zgodilo,
S – Sonji – avto za darilo!!?? 🙁
N – Nisem kaka tožibaba,
O – obdarjena pa sem rada;

D – Darji pa za rojstni dan,
A – avto za poklon je dan.
R – Res od sreče je sijala,
I – in se Urošu smejala.
L – Lepo je darilo zanjo,
O – oči je ponosen nanjo.

Z – Zraven tudi mama Slavi,
A – avto z očijem nabavi.

D – Darja se je pripeljala,
A – avto nam je pokazala,
R – rada z njim se ona pelje,
J – ji naredil je veselje,
O – opel varno naj jo(ju) pelje. 🙂

Sonja Srna 8.9.2010

**************46*************

SOS POEZIJA – PAST

KOMAR

Sem na morje jaz prišla,
da bi si oddahnila,
zdaj me moti ena stvar,
kdaj me pičil bo komar.

Ta presneta mala stvar,
ki ji pravimo komar,
leta z mene na moža,
na Lilijano, Jožeta.

Tudi Jelka žrtev je,
za te krvoločneže,
ampak jih odžene proč,
da bo mirna, lahka noč.

Mi pa praskamo se vsi,
ker so nas popikali,
nismo se namazali,
ker Autan se ne dobi.

Je pokupil folk Autan,
da bo bolj prijeten dan
in bo užival brez skrbi,
pred komarji žejnimi.

SoS, 26. 8. 2010

*************45*************

SOS POEZIJA – PAST

MORJE

V torek zjutraj sva vstala
in na morje se podala,
sem vesela vsa bila,
da ga bom spet videla.

Že čez dobri uri dve,
pa pokličem Mlakarje.
Lilijana mi pove,
da še Jelka tja prispe.

Ko sva to izvedela,
sva debelo gledala,
ker pred nama, sredi ceste,
tablica od ford fieste.

Rdeče barve je bila,
kranjska registracija,
pa mi Janko reče še,
da v fiesti Jelka je.

Nisem mogla jaz verjet’,
da tako je majhen svet,
nismo bili zmenjeni,
a smo tam se srečali.

Sos, 26. 8. 2010

*************44************

SOS POEZIJA – PAST

ZAHVALA

S-Sta sinova modrovala;
L-Letos bosta letovala,
A-Ampak še ne vesta kje,
V-Vreme pa vse lepše je.
I-In sklenila sta tako;
C-Cene gredo pod nebo,
I-Indija ju nič ne briga,

I-In gore so pasja figa;
N-Naše morje drago je,

T-Tuje je mikavnejše.
O-Onadva se odločita,
N-Nerezine hočeta;
Č-Čakata ju še dekleti,
K-Ki želita preživeti,
U-Urice za njiju dva,

M-Morje komaj čakata.
O-Oče Tonček Molanov,
L-Lahkih nog bo potoval,
A-A Molanova gospa,
N-Noče sama bit’ doma.

H-Hitro so se domenili,
V-V Brežice se napotili,
A-Avta dva so napolnili,
L-Lošinju naprot’ krenili.
A-Avto Uroš vozil je,

Z-Zraven Darja pelje se,
A-Avto tudi Tonček pelje,

M-Mami Slavici v veselje.
O-Od sinov še Primož je,
R-Rad ob Mašo stiska se,
J-Je bil Nerezin vesel,
E-Enkratno se je imel.

SoS, 11.8. 2010

************43*************

SOS POEZIJA – PAST

TUJEGA NOČEMO,
SVOJEGA NE DAMO!

Arbitražni sporazum,
je ljudem zameglil um.
Mi prepiramo se vsi,
a Hrvatom dol visi.

Oni svoje trobijo,
se za nas ne zmenijo;
so pokradli nam zemljo,
zdaj še morje hočejo.

‘Opa, bato’, rekli smo,
zdaj je pa dovolj bilo!
Zemlje vam ne damo več
in od morja roke ‘preč’!

Referendum kmalu bo,
ljudstvo bo odločilo,
ali kdo bo kaj imel,
da bo volk sit, kozel cel.

SOS, 26. 5. 2010

************42*************

SOS POEZIJA – PAST

SLOVENSKA LIPA

LIPA OVENELA SI,
MI V SLOVENSKEM KRAJU,
S CVETJEM NE POSIPAŠ ME,
NISEM VEČ V RAJU.

VEJE POSUŠENE ZDAJ,
K NEBU RAZTEGUJEŠ,
MENI PA PRI SRCU JE,
VEDNO HUJE IN HUJE.

SI SLOVENCE LIPICA,
V SENČICO VABILA,
KO LEŽALI SMO POD TEBOJ,
SI NAS OHLADILA…

…A SEDAJ SI SE REVICA,
ČISTO POSUŠILA,
KER TI LISTJE ZELENO,
JE ŠAHOVNICA VZELA.

SPAVAJ DRAGA LIPICA,
DOLGO NE BOŠ SPALA,
KER TI VOLJA NARODA,
NOVO MOČ BO DALA….

…BOMO NA REFERENDUMU,
PROTI GLASOVALI,
SE TAKO ŠAHOVNICE,
VEČ NE BOMO BALI!!

Na melodijo Lipa zelenela je,
besedilo napisala SOS,14.5.2010.

*************41*************

SOS POEZIJA – PAST

KONEC IN ZAČETEK

Danes sine me pokliče
in ponosno mi pove,
da naredil je izpite,
le diploma čaka še.

To z lahkoto bo opravil,
sam mi je tako dejal,
se za službo bo prijavil,
dobro delati bo znal.

Komaj čaka, da bo delal,
da bo sam svoj gospodar,
in ne bo le naju gledal,
ki mu služiva denar.

SOS,13. 5. 2010

***************40***************

SOS POEZIJA – PAST

To pesmico sem napisala,
ko sta PRIMOŽ in MAŠA
dala uspavati podgano Nani.

NANIKI V SLOVO

Je s teboj bilo lepo,
a je žal prišlo slovo;
moramo se posloviti,
zadnjo potko prehoditi.

V miru tu počivaj zdaj,
dušica naj gre v raj,
srček naju bo bolel,
ker te več ne bo imel.

SOS,?. 5. 2010

*************39*************

SOS POEZIJA – PAST

KDAJ BO (SPET) PRVI MAJ

Venomer na Praznik dela,
srečna sem bila, vesela;
se mi zdelo je tako,
da nam vedno bo lepo.

Vsega dosti smo imeli
in zato bili veseli;
smo s prijat’lji se dobili,
praznik skupaj proslavili.

Danes, 20 let po tem,
pa takole vam povem:
”Drugi časi so prišli,
kar smo samostojni mi.

Vsak dan gledamo afere
in kako denar se pere,
delavce pa marsikdo,
žejne pelje čez vodo….

…se borijo za denar,
šefom pa je malo mar;
če se zase boš boril,
pa odpoved boš dobil.

Gneča je na dela borzi,
komandirajo nas norci;
vlade drugih pa držav,
točno ‘vejo’, kaj je prav.

Mi za njimi spet capljamo,
ker pobrati se ne znamo;
delavec ni več vesel,
saj drvimo v pekel.

Danes, ko gorel bo kres,
dvignimo pesti zares
in zahtevajmo na glas:
”Delu čast in oblast!”

SOS, 30. 4. 2010

*************38************

SOS POEZIJA – PAST

KROMPIR

Daleč je že tisti dan,
ko smo naredili plan;
da bo v hiši ljubi mir,
bomo šli sadit krompir.

Vsa družina naj bi šla
in krompir posajala,
a zgodilo se je to:
pol družine ni bilo.

Sama z možem se znojiva,
ga utrujena sadiva,
najina mladina pa,
v Francijo je smučat šla.

Sredi njive se mi zdi,
da nikjer ji konca ni;
bolj sem proti koncu šla,
vedno daljša je bila.

Z možem sva se preznojila,
predno sva ga posadila;
proti koncu svakinja,
nama je pomagala.

Je velika naša njiva,
a za to sem sama kriva,
rada imam pri hiši mir,
raste naj za vse – krompir.

SOS, 29. 4. 2010

*************37*************

SOS POEZIJA – PAST

REGRAT

Res vesela sem tega,
da je zima končno šla,
da lahko na travnik grem,
padem regratu v objem.

Regrat mene čaka tam,
ker zelo ga rada imam;
vsak dan je na moji mizi,
sploh sedaj, ko smo v krizi.

Z jajci rada mešam ga,
pa z ocvirki se poda;
ga narežem na drobno,
da po grlu gre lahko.

Res veliko ga pojem,
zraven kruha se najem;
škoda, da čez celo leto,
regrat dober ni, presneto!

Zdaj pa čakam še na cvet,
da bom naredila med;
ko pa nahod bom dobila,
med v čaju bom popila.

SOS, 29. 4. 2010

************36***********

SOS POEZIJA – PAST

STROJ PA TAK

Pralni stroj mi je ‘zbacal’,
ni perila dobro pral;
zraven tudi je sušil,
zdaj se je upokojil.

Sem kupila novi stroj,
ker perila imam nebroj.
Mislila sem, zdaj pa bo,
pa je vse narobe šlo.

Stari stroj je pral slabo,
a sušil je res lepo;
sem perilo zlikala,
skoraj brez likalnika.

Zdaj pa novi tukaj je,
ki veselo živce žre;
ko perilo jaz sušim,
le zmečkanega dobim.

Likanja ne maram več.
Vedno bolj mi je odveč.
Jezna sem na tehniko,
ki razvija se slabo.

Mislila sem, da bo stroj,
dal likalnik v pokoj;
zdaj pa bo najbolje če,
kupim stroj za likanje.

SOS, 18. 4. 2010

***********35**************

SOS POEZIJA – PAST

ČISTIMO SLOVENIJO

Kadar grem v beli Svet
in na tleh zagledam smet,
me pri srcu zaboli,
jezna sem na vse ljudi.

Res ne vem kako lahko,
kar na tla pomečejo
vse, kar je za v koše dat’
in odpeljat’ na odpad.

Se zato nam zdaj godi,
da pobiramo smeti,
da lahko Slovenija,
bo normalno dihala.

Tudi jaz sem danes šla
in smeti pobirala.
Z mano bil je tudi sin,
da se nauči vrlin.

Treba pazit’ je naravo
in ne delati brezglavo;
ker narava se maščuje,
če je človek ne spoštuje.

SOS, 17. 4. 2010

*************34**************

SOS POEZIJA – PAST

TRAVNIK V CVETJU

Sonček je prišel na plan
in polepšal meni dan;
mi pri srcu je toplo,
kar pozabim vse slabo.

Obožujem sončen dan;
me izvabi ven, na plan,
na zelene travnike,
kjer nabiram rožice.

Ko jih opazujem jaz,
mi pokažejo obraz.
Vsaka zase mi pove,
kaj v sebi skriva še.

Prva je trobentica,
ki zapoje tra-ra-ra
in skrivnost odkrije še,
da ozdravlja bronhije.

Druga je vijolica.
Modro je obarvana.
Kadar kašelj muči te,
čaj iz nje pozdravi te.

Tretja je marjetica.
Ta je bolj bledikava;
a v sebi skriva moč,
ki ekcem odpravi proč.

Jetrnik je tudi roža,
ki po jetrih te poboža.
Kadar tam te kaj boli,
čaj iz njega skuhaj si.

V rožicah je moč narave,
ker so lepe in pa zdrave;
še dišijo prav lepo,
nam pozdravijo telo.

Sonja Srna – SOS
8. 4. 2010

************33*************

SOS POEZIJA – PAST

URRRRRA

Danes, ko oči odprem
in v uro se zazrem,
mi takole ona pravi,
ko me v novi dan pozdravi:

”Ali veš, da ti zamujaš,
ker prepozno se prebujaš,
raje si glasno smrčala,
kot, da bi me naravnala?”

Sem takoj se prebudila
in na noge poskočila,
ura meni res pokaže,
da mi čas narobe kaže.

Dobro, da je dan počitka,
dan veselja in užitka,
da pozabimo na čas
in razmišljamo o nas.

SOS, 28.3.2010

***********32*************

SOS POEZIJA – PAST

MAME PRAZNUJEJO

Danes praznik je vseh mam.
Tudi sama ga imam.
Pričakujem rožice,
od vse družinice.

Če pa rožic nič ne bo,
meni bo zelo hudo.
Srček me bo zabolel,
ker preveč si je želel.

Tudi tebi, mama mila,
ki pokriva te gomila,
svečko danes bom prižgala,
rože ti na grobek dala.

Poleg tebe, tudi oče,
za katerim srce joče,
si zasluži šopek cvetja,
z njegovega imetja.

Prej njegov, zdaj moj je dom,
ki ga obnovila bom.
Naj se vidi iz neba,
da ga hčerka cenit’ zna.

SOS, 25. 3. 2010

************31*************

SOS POEZIJA – PAST

MOJE SONCE

Kaj se v glavi mi poraja,
ko toplota me napaja?
Ti si moja energija,
ki po dolgi zimi prija.

Tebi rada se predajam,
z energijo se napajam.
Da za delo najdem moč,
potrebujem žarek vroč.

Potlej nič me ne ustavi,
gore se lahko prestavi;
toliko moči imam,
da lahko jo drugim dam.

Rada pridem na pomoč
in pomagam upajoč,
da se rešijo težave,
kjer so energije prave.

Energija negativna,
naj postane pozitivna.
Pozitivna energija,
depresijo nam ubija…

…ker zaradi recesije
je veliko depresije.
Da ne boš analfabet,
upoštevaj moj nasvet!

SOS, 24. 3. 2010

**************30*************

SOS POEZIJA – PAST

NA SPREHODU

Sonce danes je sijalo
in od doma me pregnalo.
Morala na zrak sem iti,
noge malo pretegniti.

Šla sem na sprehod ob Savi;
rada vračam se k naravi,
kjer naberem si moči,
za naslednjih nekaj dni.

Se na mostu zadržujem,
rada vodo opazujem,
potlej še prisluhnem ji,
ko tako glasno šumi.

To šumenje me pomirja,
ko življenje me vznemirja.
Reka moj je psihiater
in narava moj teater.

SOS, 27. 2. 2010

*************29*************

SOS POEZIJA – PAST

SREBRNA TINA

Pesmica za zgodovino,
ker imamo Maze Tino,
ki nam je prismučala,
”dva olimpijska srebra.”

Smo doma se veselili
in na njeno zdravje pili,
ko nam je povedala,
da želi si še zlata.

Jutri bo priložnost ta,
ko bo tekma slalomska,
sile bo od sebe dala,
se do zlata dokopala.

Tekma zdavnaj je minila,
Tina ni zlata dobila,
a vesela je zelo,
da v rokah ima srebro.

Z njo se veselimo mi,
amaterski smučarji,
Tino videli bi radi,
na naslednji olimpijadi.

SOS, 27. 2. 2010

************28************

SOS POEZIJA – PAST

TINA

Tukaj pesem je za Tino,
našo drugo heroino;
boljša je od nje bila,
le Fischbacher-Avstrija.

Je peljala super-G,
da se v glavi ti zvrti,
ko je druga v cilj prišla,
vsa iz sebe je bila.

Morala je v cilju stati,
konec tekme počakati,
da ne bi morda katera,
časa boljšega imela.

K sreči, to se ni zgodilo,
in srebro se zasvetilo,
Tini je okrog vratu,
ker poznala ni strahu.

Še velika Lindsey Voon,
”mogla” dati je poklon
Tini, ker je boljša b’la,
ji hrbet pokazala.

SOS
21. 2. 2010

*************27***********

SOS POEZIJA – PAST

NAŠA PETRA

Šla je Petra v Kanado,
po medaljo olimpijsko.
Pridno je trenirala
in bila pripravljena.

Prvo tekmo odpove;
v mehkem snegu ji ne gre.
V sprintu pa bo tekmovala,
tekmicam bo vetra dala.

Ker se smola je drži,
v jarek ona odleti;
tam se je poškodovala,
je težko na nogah stala.

Petro padec spravi v bes.
Predno se začne zares,
trdno se je odločila,
da medaljo bo dobila.

Že na progi trudi se,
prehiteti tekmice.
To ji večkrat tudi ”rata,”
zanje res je ”tata-mata.”

Pride ona do finala;
sile vse je od sebe dala.
Zadnji tek je še pred njo,
nikdar tekla ni tako.

Polna je adrenalina,
ni ji važna bolečina;
važen je življenjski tek,
ki zaznamoval bo vek.

Petra se je potrudila
in medaljo osvojila;
bron se svetil je tako,
kakor suho le zlato.

Še predsednik Turk Danilo,
ji namenil je darilo;
dal ji je odlikovanje,
za junaško to dejanje.

Naša si junakinja.
S tabo je S-LOVE-nija.
Si za Pahorja navdih,
zame pa poetski stih.

Sonja Srna – SOS
19. 2. 2010

************26*************

SOS POEZIJA – PAST

OLIMPIJADA–

SEM SEDELA PRED TV,
(IGRE SO OLIMPIJSKE);
GLEDALA SEM OTVORITEV,
ZA OBZORJA RAZŠIRITEV.

RES JE LEPA TA DRŽAVA;
ČUDOVITA JE NARAVA,
KJER ŽIVIJO DOMAČINI:
INDIJANCI IN ESKIMI.

POLEG NJIH PA DRŽAVLJANI,
S CELEGA SVETA IZBRANI;
VSE MOGOČE TE KULTURE,
DELAJO KOT DOBRE URE.

JIM DIKTIRA ŽENSKA ROKA
IN KRALJICA Z OTOKA,
SO ZATO BOGATI VSI
IN NE REVNI KAKOR MI.

JE DRŽAVA KANADA,
SVOJIM DOBRA MAMICA,
NAŠA PA SLOVENIJA,
NAM JE SLABA MAČEHA.

SOS, 14. 2. 2010

*************25*************

SOS POEZIJA – PAST

UPANJE—-

GLEDAM TALE PARLAMENT
IN SI REČEM:,,O,TI ŠMENT,”
KER SO MI POVEDALI,
DA IZ KRIZE BOMO ŠLI.

Z IZHODNO STRATEGIJO,
DRŽAVLJANE ZDAJ MIRIJO;
STRATEGIJ JE ŽE DOVOLJ,
DELATI JE TREBA BOLJ!!

SITA PRAZNIH SEM OBLJUB,
KER ME SPRAVLJAJO V OBUP;
NAJ ZAVIHAJO ROKAVE
IN NAM REŠIJO TEŽAVE!!

ČE BI JAZ LE GOVORILA
IN NIČESAR NAREDILA;
ŠEFICA BI REKLA MI,
DA ME JUTRI TREBA NI!

NAŠI PA POLITIKI,
KOS SO VSAKI KRITIKI;
DELAJO LAHKO NAPAKE,
PA ŠE KRADEJO, KOT SRAKE!

TALE UBOGA, MALA RAJA,
GLEDA LE, KAJ SE DOGAJA;
JIM NIHČE NE MORE NIČ;
NAJ POBERE JIH HUDIČ!!

SOS,
12. 2. 2010

**************24************

SOS POEZIJA – PAST

PREDPUSTNI ČAS

Danes sonce spet se skriva,
senca hišico prekriva,
v zraku pa se čuti Pust,
ki je vedno mastnih ust.

Kurenti so se zbudili,
da bi zimo prepodili.
Ker nas zebe res zelo,
to želimo si močno.

Skači, zvoni, pleši zdaj,
sile vse od sebe daj!
Kurent ti imaš to moč,
da odženeš zimo proč….

..zraven druge maske še,
bodo ti pomagale,
zimo mrzlo preplašit’,
daleč v gore napodit’.

SOS,5.2.2010

************23*************

SOS POEZIJA – PAST

DANAŠNJIK

Danes je Jelinčič Zmago-
-to ime je meni drago,
bil na televiziji
in odprl mi oči.

Je povedal par resnic,
ki se slišijo kot vic,
ker tako so žalostne,
da samo nasmehnem se.

Pahor vleče le poteze,
ki so brez vsake veze,
kriza pa gre svojo pot;
Borut stisnjen je v kot.

Kaj pa mi, slovenceljni?
Ali sploh se kdo bori,
za pravice delavske,
ali nam vseeno je?

Čutim, da prihaja čas,
ki zahteval bo od nas,
da gremo na ulice,
se borit za delavce.

Je politika nemočna;
le tedaj je še poskočna,
kadar za falkona gre
in za njene patrije.

Da takrat vse od sebe,
za ostalo se ji je*e,
domovina naša pa,
slabša je, kot mačeha!!

Sonja Srna – SOS
7. 2. 2010

*************22***********

SOS POEZIJA – PAST

NA SONCU

Danes zopet jaz živim,
ko na sončecu sedim,
da mi z žarki vročimi,
greje mojo mrzlo kri.

Se takoj mu vsa predam
in uživam sončen dan,
da pogrejem si telo,
za takrat, ko ga ne bo.

Tudi tole pesmico,
pišem zdaj, ko je toplo,
ker tedaj, kadar je mraz,
mrak mi pade na obraz.

Je napoved zopet taka,
da bo mračna ura vsaka
in, da zopet nekaj dni,
sonca ne bo videti.

SOS, 27. 1. 2010

***************21************

SOS POEZIJA – PAST

ZIMSKO SONCE

SREDI ZIMSKE TE BELINE,
SONCA SI ŽELIM TOPLINE,
KER SAMO V SONČNIH DNEH,
NE POBIRAM SE PO TLEH.

HOČEM, DA ME SONCE VODI,
K ŽIVLJENJU IN SVOBODI,
DA POČUTIM ŽIVO SE,
DA ŽIVLJENJE V MENI JE.

KO POZIMI SONCE SIJE,
VIR JE MOJE ENERGIJE,
KO PA ZUNAJ SONCA NI,
MOJA DUŠA KAR ZBOLI.

Sonja Srna – SOS
19. 1. 2010

************20**************

SOS POEZIJA – PAST

SONČEK

ŠTIRINAJST JE MIMO DNI,
KAR TE NISMO VIDELI,
DANES PA ZA KRATEK ČAS,
POSIJAL SI SPET NA NAS.

SVET TAKOJ JE ŽIV POSTAL,
NA POTEH KJER SI SIJAL;
OČKA SANKE JE IMEL,
SINKO ZADAJ JE SEDEL.

MAMICA PA ZA ROKO,
JE PELJALA HČERKICO,
ŠE GOSPOD IN PA GOSPA,
STA SE TOD SPREHAJALA.

KADAR SIJEŠ NA LJUDI,
SMO VESELI, RADOSTNI,
KADAR PA NIKJER TE NI,
SMO OTOŽNI, ŽALOSTNI.

Sonja Srna – SOS
17. 1. 2010

*************19*************

SOS POEZIJA – PAST

VREME

Danes mene žuli vreme,
konec koncev, sploh ga ni;
tole vreme je kot breme,
ki duha ob tla tišči.

Ves dan gledam le sivino,
ki nikjer ji konca ni,
iščem sončeca toplino,
da duha osvobodi.

On pa daleč za oblaki,
skrit pred mojimi očmi,
mirno sanja zimske sanje,
moja duša pa trpi.

Sonja Srna – SOS
13. 1. 2010

**************18*************

SOS POEZIJA – PAST

BOLEZEN

Me bolezen je ulovila
in podolgem položila.
Ker zelo sem kašljala,
tri dni sem bila doma.

Do zdravnice nisem šla;
sem jo le poklicala.
Ona pa mi razloži,
da to svinjska gripa ni.

Ko sem to izvedela,
sem si kar oddahnila;
kašlju mojem pa takoj,
napovedala sem boj.

Nič kemije, le narava,
to je terapija prava;
malo čaja iz bezga,
zraven pa kamilica….

…meto tudi še dodam
in vršičkov med imam,
potlej še limonin sok,
pomarančnemu ob bok.

To je moja strategija,
ki mi viruse pobija.
In po dnevih treh doma,
sem lahko v službo šla.

Sonja Srna – SOS
8. 1. 2010

*************17************

SOS POEZIJA – PAST

ZBOLELA

Se začelo novo leto,
je z boleznijo presneto.
Kot nalašč že nekaj dni,
grlo me zelo boli.

Drugega mi ne fali;
tudi moj nos smrkav ni,
in pa moje mišice,
so zaenkrat zdrave še.

Tudi vročine ni.
To se mi prav čudno zdi.
Le zakašljam sem in tja,
kakor kakšna babica.

Malo pa me le skrbi,
da po svinjah ne smrdi,
da me zdaj pobere ne,
ker cepila nisem se.

Sonja Srna – SOS
2. 1. 2010

*************16************

SOS POEZIJA – PAST

ZAHVALNA

So otroci se zmenili
in za avto zaprosili,
da bi se lepo imeli,
torek skupaj preživeli.

Avto sva jim posodila
in z bencinom ga nalila,
potlej pa so vsi veseli
že v Čatež odhiteli.

So v toplicah čofotali
in v vodo so skakali,
ko pa lačni so postali
so se k Darji odpeljali.

Vidva sta jih pogostila,
jim kosilo naredila,
predno so se poslovili,
še darila so dobili.

Srečno so jih pripeljali
in jih nama pokazali;
sva bila zelo vesela
ker sva prvič jih prejela.

Mi bilo je nelagodno
in pa malo še nerodno,
ker sva midva pozabila,
da bi Vaju obdarila.

Rada bi se zahvalila
in obenem oprostila,
ker se je tako zgodilo,
na darila pozabilo.

So otroci pohvalili
vse, kar so pri Vas dobili:
gostoljubje in toplino,
spodnještajersko vrlino.

Sonja Srna – SOS
30. 12. 2009

*************15*************

SOS POEZIJA – PAST

DRUGAČEN BOŽIČ

Kje si letos, Božič bel,
kam si kar naenkrat šel?
Kratko res je trajala,
tvoja snežna pravljica.

Si na nas se ujezil
in z dežjem si nas zalill?
Nismo pridni b’li dovolj;
molit’ morali bi bolj?!

Veš, da mi se trudimo,
Sebe Tebi nudimo;
Ti pa sredi zime prave,
nam pošiljaš le poplave.

Majcenii smo mi ljudje,
ki se višjih sil boje;
skrili bomo se za peč,
v Cerkev nas ne bo nič več!

Sonja Srna – SOS
25. 12. 2009

*************14************

SOS POEZIJA – PAST

BOŽIČ

Srca svoja zdaj odprimo
in pobožno dovolimo,
da prelep božični čas,
zopet se dotakne nas.

Dobra dela postorimo,
vero svojo obnovimo,
jaslice si naredimo,
še potice napecimo…

…svoje znance povabimo
in k polnočnici pojdimo,
tiho v božji hram stopimo
in za duše tam molimo…

…se pri petju oglasimo,
nekaj evrov poklonimo,
starim sedež odstopimo.
si odpustek prislužimo.

Tudi k spovedi pojdimo,
da odvezo pridobimo,
na kolena se spustimo
in se milo spokorimo.

K obhajilu še pojdimo
in domov se spet vrnimo,
se do sitega naspimo…
…zjutraj, ko se prebudimo…

…srca naša spet odprimo
in spokojno dovolimo,
da prelep božični čas,
znova se dotakne nas.

Sonja Srna – SOS
22. 12. 2009

**************13*************

SOS POEZIJA – PAST

STARKA ZIMA

Nimam rada Starke Zime,
še celo sovražim jo,
vleče se, da vse me mine,
vedno sem v sporu z njo.

Rada se nastavljam soncu,
pa mi tega ne pusti,
čakam le, da bo pri koncu,
da pogrejem si kosti.

Ljubim travnike zelene,
pa jih sanjam le lahko,
z mano dela kakor hoče,
nič ne morem jaz za to.

Kadar pa se poslovila,
Starka Zima bo od nas,
hitro bom jo pozabila
in zavriskala na glas.

Sonja Srna – SOS
20. 12. 2009

**************12*************

SOS POEZIJA – PAST

PRAZNIČNA

Tiho sneg že naletava,
glas kraguljčkov sliši se,
lučke so se že prižgale,
novo leto bliža se.

Naj prinese v vse domove
zdravje, srečo in nasmeh,
glas veselja naj odmeva
v prihajajočih dneh.

Se zato poveselimo
na silvestrski večer,
si na zdravje zaželimo
in krenimo v novo smer.

Sonja Srna – SOS
16. 12. 2009

*************11************

SOS POEZIJA – PAST

ZDRAVSTVO

Pandemija

Se priplazi prav počasi,
virusek od pujseka,
da pokaže mestu, vasi,
kakšno noro moč ima.

Virusek je čisto majhen,
sploh ne vidimo ga mi,
krvoločen in živahen,
rad napada vse ljudi.

Strah požene nam v telesa,
ker bojimo se ga vsi,
naše zdravje on pretresa,
da cepili bi se mi.

Na razpotju zdaj si, Človek:
cepiti se ali ne!!??
Ali boš poskusni zajček,
al’ Matilda čaka te.

Sonja Srna – SOS
2. 12. 2009

*************10************

SOS POEZIJA – PAST

POLITIKA

Kritika politika

Ko pogledam časopis,
gleda vame znani fris;
Borut Pahor, to se ve,
mi razburka čute vse.

Glej ga zlomka, rečem si,
ko me gleda v oči
in na glavi maslo ima,
ki oprati se ne da.

Ti boš meni govoril,
kaj vse boš naredil,
za slovenske delavce
praviš, bi naredil vse.

Kaj do zdaj si naredil?
To, da kave nisi pil
in za žogobrcarje
si očistil kopačke.

Ja, še to si naredil,
da si Jadranko gostil,
pol Zaliva izgubil,
ko si z njo zdravico pil!!

Kaj od tebe imamo mi?
To zanima vse ljudi!
Barbike ne rabimo,
Kena potrebujemo!!

To naj bo slovenski Ken,
ki karakter ‘ma jeklen,
se nikogar ne boji
in ničesar strah ga ni….

….zna udariti po mizi
in pokazat zobe krizi,
da jo rešimo čimprej
in vse bo spet ok.

Sonja Srna – SOS
3. 12. 2009

*************9************

SOS POEZIJA – PAST

SLUŽBA

Danes v službi je hudir:
v zraku čuti se nemir.
Delavcev je pol doma,
skoraj vsak že gripo ima.

Kar pa zdravih nas je še,
moramo podelat’ vse.
Delovišči dve al’ tri,
šefica nam naloži.

Ena je sodelavka,
drugo nadomeščala.
Tam kjer prve ni bilo,
pa je vse narobe šlo.

Prva je skladiščnica,
ki perilo streči zna.
Vse vozičke naloži,
da so zadovoljni vsi.

Druga ‘ma obleko čez,
in pospravlja tudi vmes.
Danes pa, ker drugih ni,
z vozki naokrog hiti.

Nekaj drugih je še tu,
nimajo prav nič miru.
Rade proste bi bile,
da bi odpočile se.

Šefica pa ne pusti
jim doma lenariti;
hoče v službi jih imet’,
pa če se podere Svet.

Le do kdaj bo še tako?
Delavkam je res hudo!
Zadovoljstva ni in ni,
vsaka zase se boji.

Sonja Srna – SOS
4. 12. 2009

**************8**************

SOS POEZIJA – PAST

ZDRAVSTVO

Danes zdravstvo imam na piki,
kjer so glavni spet zdravniki.
Reveži so vedno bolj,
d’narja nimajo dovolj.

Doktorji so pravi tiči.
Kadar koga nekaj ,,piči,”
ta dosegel bo vse,
če mi hočemo al’ ne.

Jim postavljamo oltar,
kjer si jemljejo denar,
a za male nas, ljudi,
mnogokrat še mar jim ni.

Kadar pridem po pomoč,
in jih gledam upajoč,
časa nimajo dovolj,
se mudi jim vedno bolj.

Vprašajo kako in kaj,
kaj boli me spet sedaj?.
Jaz se tam jim izpovem,
da odstranimo problem.

Ko bolijo pa zobje,
takrat malo težje je;
ko na stolu jaz sedim,
že cenik pod nos dobim.

Moj zobar prav dobro ve,
kdaj lahko ,,masira” me;
ko odprtih ust ležim,
da zavesti ne zgubim.

Cene take govori,
da se v glavi mi vrti,
zraven ,,šinfa” ta sistem,
ki slovenski je problem.

Kam vrti se tale Svet,
se sprašujem spet in spet;
bolnim je težko živet’,
najbolje je zdrav umret’.

Sonja Srna – SOS
5. 12. 2009

**************7**************

SOS POEZIJA – PAST

GOSPODINJSTVO

Miklavžev dan

Ko se danes prebudim
in v kuhinjo hitim,
sredi mize kuhinjske,
glej, stoje figurice.

Mene so čakale tam,
in polepšale mi dan.
Name mislil je nekdo;
danes je Miklavževo.

V hiši nas je nekaj več
in Miklavž nam je všeč.
Je zato prinesel vsem,
enim prej, drugim potem.

Sonja Srna – SOS
6. 12. 2009

**************6*************

SOS POEZIJA – PAST

ŠOLSTVO

Študentska – prvi del

Danes moj je sin doma.
V glavi eno skrb ima.
Ni štipendije dobil,
pa za to ni sam nič kriv.

Mora zdaj na Zavod it’,
in pristojnim razložit’,
da naj pošljejo denar,
če jim je študentov mar.

Leta pol mečkajo že,
kaj počnejo, sam Bog ve;
sin denarja videl ni,
že stoosemdeset dni.

Fantič moj pa hrabro kar,
se bori za svoj denar.
Jaz podpiram ga močno,
zraven jezna sem zelo.

Je država pravi tat,
ko je treba d’nar pobrat’,
kadar pa ga mora dat’,
pa postane akrobat.

Takrat je preračunljiva
in presneto izmuzljiva;
treba jo je zagrabit’
in denar od nje dobit’.

Sonja Srna – SOS
7. 12. 2009

**************5**************

SOS POEZIJA – PAST

PROSTI ČAS

Kmetija

Končno konec je Kmetije,
te brezvezne traparije,
ki nam krade prosti čas,
dela kmete iz vseh nas.

Goran zmago je slavil,
Artur se premal’ boril,
dobro lekcijo dobil,
zdaj lahko se bo zapil.

In tako Slovenija,
spet bo filme gledala,
zraven pa en kup reklame,
za meso in za salame.

To je hrana z kmetije.
V njej je mnogo energije,
ki jo potrebujemo,
ko jo obdelujemo.

Sonja Srna – SOS
8. 12. 2009

****************4************

SOS POEZIJA – PAST

PRAZNIČNO

S Se poslavlja staro leto,
R Radi v novo bi odšli,
E Ej, dvatisoč in deseto,
Č Čisto blizu si že ti,
N Nam lepo se bo godilo,
O Od začetka tvojih dni.

N Nimamo se česa bati,
O Od nikoder ne grozi,
V Vojna ali nje vojaki,
O O, le mir želimo si.

L Ljubimo se vsi med sabo,
E Eni bolj in drugi manj,
T To ne gre naj v pozabo,
O Od sedaj za vekomaj!

Sonja Srna – SOS
11. 12. 2009

****************3***********

SOS POEZIJA – PAST

ŠOLSTVO

Študentska – drugi del

Sine pride iz Ljubljane
in me v pozdrav objame.
Kmalu mi za tem pove,
da dobil bo ,,peneze”.

Bil je na Zavodu tam.
Vedno tja odide sam,
se borit za svoj denar,
birokratom nič ni mar.

So mu rekli tam tako,
da denarce videl bo,
ker so dobri res zelo,
on, da srečen je lahko…..

…ker zakona ,,tacga”ni,
da denar nazaj dobi.
Tudi, če ga niso dal’
zakon bodo spoštoval’.

Sine pa jim ne verjame,
le na znanje on vzame
in jih prosi, če lahko,
to mu dajo pismeno.

Pisma pa še ni bilo!
Ali sploh prispelo bo?
Čakal ga bo teden, dva,
in nato spet, akcija!!

Sonja Srna – SOS
13. 12. 2009

***************2***********

SOS POEZIJA – PAST

ŠOLSTVO

Študentska – tretji del

Sin je v Ljubljano šel,
ker je danes faks imel,
meni pa je naročil,
da bo pismo on dobil.

Čakam poštarja doma,
če mogoče pismo ima.
Kmalu on je res prišel,
tudi pismo je imel.

Pismo tuje ne odprem
in novice ne izvem.
Sina torej obvestim,
kaj sedaj naj naredim.

Pa mi reče on tako,
da preberem ga lahko,
če se Zavod je izkazal,
in denarce mu nakazal.

Kmalu sem veselih lic,
polno dobrih je novic.
Sine reven več ne bo;
bo dobil štipendijo.

Fantu jaz takoj povem,
da je rešen ta problem.
On zelo je bil vesel
in Zavodu slavo pel.

Pa mu rečem jaz tako,
da ni vse tako lepo.
Če bi vztrajen on ne bil,
d’narja ne bi bil dobil.

Sonja Srna – SOS
14. 12. 2009

**************1*************

ŽELJE

Vsako leto se ponavlja,
ista zgodba spet in spet;
ko prihaja novo leto,
si želimo boljši svet…..

….kjer ne bo več recesije,
kjer užitek bo živet,
kjer bo vladala ljubezen,
ki jo rabi naš planet.

Si zato podajmo roke,
stisnimo jih prav močno
in tako si zaželimo,
da bi nam bilo lepo.