ZA ŽEJO PIJTE VODO

V brezalkoholnih pijačah je pogosto preveč škodljivega sladkorja. Na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da lahko pollitrski ledeni čaj vsebuje kar 12 kock, voda z okusom pa 5 kock sladkorja.

Ob nakupu poglejte prehransko tabelo

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja, da v brezalkoholnih pijačah – tako v sokovih kot vodah z okusom – preverimo količino sladkorja. Večina jih namreč vsebuje preveč sladkorja, po zadnjih raziskavah pa uživanje pijač s sladkorjem od 2,5 do treh decilitrov na dan poveča verjetnost za koronarno bolezen za 20 odstotkov.

Malica

Strokovnjaki priporočajo zaužitje enega do dveh kozarcev sadnih oziroma zelenjavnih sokov na dan.

“To je prazna energija iz sladkorja,” je na današnji novinarski konferenci ZPS pojasnila prehranska strokovnjakinja Marjana Peterman in poudarila, da je “za žejo voda, za lakoto pa hrana”. Po besedah Petermanove so sadni in zelenjavi sokovi po strokovnih normativih hrana, saj je bogata tudi in predvsem njihova hranilna vrednost, zato strokovnjaki priporočajo zaužitje enega do dveh kozarcev sadnih oziroma zelenjavnih sokov na dan.

V sladkanih pijačah prazne kalorije

Kocke sladkorja

Raziskave kažejo, da že en napitek sladkane pijače (250 do 300 ml) dnevno poveča tveganje za koronarno bolezen za 20 odstotkov.
“Brezalkoholne pijače in tudi nektarji so živila, ki nimajo nobene hranilne vrednosti, narejena so iz vode in sladkorja z dodatki, ki jim dajo barvo in aromo,” je pojasnila in ocenila, da so to prazne kalorije. Raziskave po njenih besedah kažejo, da sladkane pijače, tudi take z dodanimi sladili, ne potešijo občutka lakote, temveč celo nasprotno – po pitju pijače pojemo več, kot potrebujemo.

Na ZPS potrošnike tudi opozarjajo na trditve na pijačah. Trditvi “brez dodanega sladkorja” ali “s sladili” ne pomenita, da živilo ne vsebuje sladkorja, saj sladkor lahko vsebujejo posamezne sestavine živila, npr. sadje. “Tega številni potrošniki ne vedo, saj prepogosto ne preberejo, kaj dejansko izbrana pijača vsebuje. Dandanes pa številne industrijske pijače ne vsebujejo le umetnih sladil, ampak tudi aditive,” je izpostavila Petermanova.

Bomo uvedli dajatev za sladkor?

Vsebnost sladkorja v pijačah

Petermanova je za primerjavo navedla, da lahko ledeni čaj v pollitrski plastenki vsebuje kar 12 kock sladkorja, pollitrska plastenka vode z okusom pa pet kock sladkorja – ena kocka je težka štiri grame.

Za sladkor sicer po pojasnilih Petermanove ni določenega priporočenega dnevnega vnosa, obstaja pa priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije – za odrasle osebe je priporočilo zaužitje 60 gramov dodanega sladkorja dnevno, saj naj bi po analizah pri normalni povprečni prehrani odrasla oseba 30 gramov zaužila iz ostalih živil. “Podpiramo zamisli oz. predlog nevladnih okoljskih organizacij in pediatrične klinike državi, da se na pijače, ki niso za dobrobit potrošnika, doda neka dajatev na sladkor,” je še poudarila Petermanova.

Potrošniki lahko na spletni strani http://veskajjes.si/ preverijo prehranski profil pijač in živil, ki jih uživajo, je pojasnila urednica portala Urša Å mid Božičevič in dodala, da lahko potrošniki pri vsebini portala sodelujejo tudi sami z vnosom prehranskega profila živila ali pijače, ki je v bazi še niso našli.

PANIÄŒNI NAPAD – KAKO SI POMAGAMO

Najbolj si lahko pomagamo tako, da spoznamo VZROK panike. Mogoče smo mesece, celo leta pod stresom, ki je lahko iz okolja (onesnaženost zraka, hrane, žarčenja iz okolja), ali pa je nastal v nas zaradi čustvenih dejavnikov. Lahko nas razdražijo krivice, težave, žalost, jeza, veselje, nasilje, mobing in že je tu panika.

Moramo se zavedati, da bomo potrebovali nekaj časa, da bomo paniko ukrotili, saj svojih genov in okolja ne moremo kar tako zamenjati. A SE DA! VELIKO LAHKO SAMI NAREDIMO, če imamo željo in VOLJO. Moramo pa biti disciplinirani in potrpežljivi. To pomeni, da se moramo naučiti kontrolirati stres! To lahko traja nekaj mesecev, včasih tudi leto. AMPAK POTEM imamo stres in paniko pod kontrolo! In naenkrat se ne bomo več spomnili, kako hudo nam je bilo, ne bomo se bali novega napada….

TAKOLE BOMO NAREDILI:

I. Najprej se naučimo globokega, mirnega dihanja in mislimo samo na vdihe in izdihe. Tako naučimo možgane, ki ponorijo ob čustvenih dejavnikih, lepo pomiriti. In ko so mirni, ni več vzroka za nastanek panike. Prvič, pa potem še nekajkrat, bomo med vajo mislili na to, da je vse skupaj brez veze, ker je res tako!!! Če možgani tega nikoli niso delali, jih moramo tega naučiti. Ko pa enkrat to znajo, pa takrat, ko začutimo, da se približuje panika, samo začnemo dihati in tako neprijetno stanje počasi umirimo.
Možgani ob čustvenem dražljaju, začnejo dajati signale. Za to porabijo veliko energije. Pri tem dajo komando za nastajanje cele vrste hormonov, ki prenšajao to informacijo možganov do perifernih organov. In če je v telesu premalo energije, jo vzamejo drugim organom. Če se to dogaja ves čas, prihaja do kroničnega pomanjkanja energije in do napak v delovanju organov. Največkrat odpovejo tisti organi, ki so pri posamezniku šibki.

II. Ukvarjajmo se z REDNO TEDENSKO rekreacijo, da se bomo dobro razgibali in nadihali. S tem telo prekrvavimo, da lahko nudi celicam dovolj hrane in kisika. Tako se tvori energija ATP in se zmanjša verjetnost, da jo zmanjka za možgane. Poleg tega z mišičnim tonusom potiskamo limfo po telesu (limfo po telesu potiskajo samo mišice; če niso napete, limfa ne teče, se zadržuje po telesu in povzroča še več težav), tako čistimo telo strupenih snovi (tudi stresni hormoni in vse napake, ki nastanejo v celicah, se na tak način odplaknejo iz telesa). Tako odstranimo tiste notranje onesnaževalce, ki tudi povzročajo stres.

III. SPANJE. Možgani morajo spati. Ko spijo popravljajo napake, predelajo vse informacije, ki so jih podnevi zbrali, jih prečistijo in se regenerirajo. Dobro je, da spimo neprekinjeno vsaj 4 do 6 ur.

IV. V prehrani naj bo veliko sadja, zelenjave, rastlinskih maščob, pustega mesa, čim manj pa sladkarij, čokolade, ogljikovih hidratov, kave, gaziranih pijač in poživil. To so snovi, ki odvzemajo energijo in povzročajo razdraženost možganov.

Ste si kdaj pomagali s Cellfoodom? Samo Cellfood, ali Persen, ali Helex, ali… ne pomagajo. Ko boste upoštevali zgornje napotke, ko boste VEDELI, da se nič ne zgodi takoj, in ko si boste resnično vzeli čas(vsaj 6 do 10 mesecev), POTEM SE VAM BO ZGODIL PREOBRAT! Takrat boste lahko prenehali z zdravili ali jih vsaj omejili. Poskusite s Cellfoodom, ki vam nudi dovolj energije, skupaj z ostalimi nujno potrebnimi snovmi, da se možgani hitreje regenerirajo in ne trpijo toliko za pomanjkanjem energije.

Verjeti moramo, da si lahko pri paničnih napadih pomagamo sami. Le v roke se je traba vzeti in si reči:” Sedaj si pa vzamem čas za ”delanje na sebi” tja do novega leta, pa da vidim, kdo bo koga! Kako bomo veseli in presenečeni, ko nam bo uspelo.

Veliko ljudi doživi napad panike na različne načine; lahko čisto obnemijo, ali pa postanejo agresivni.

Za oboje je zelo učinkovito, če jih lahko pripravimo do tega, da se vsedejo in začnejo mirno, globoko dihati. To naj počnejo kar nekaj minut (tudi 10 do 20, če je potrebno). Ko so že bolj umirjeni, jim ponudimo kozarec vode. ( Naše babice so dajale sladkano vodo zelo razburjenim, prestrašenim ljudem. To pa zato, da so dobili več ATP – energije, ki jo v času panike naše telo veliko porabi).

Dobrodošla je kakšna umirjena, tolažilna beseda, pa bo.

UPRAVLJAJMO STRES!

Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!

Stres

Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,

• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,

• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,

• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres

1/ Enostavno povedano: telo se “prestavi” v višjo prestavo. Tako kot avto tudi naše telo potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da “teče”, kakor hitro lahko.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe naše organe!

2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.

• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in omogoči boljši pretok krvi (“prenašalko goriva”).

• Kortizol – najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih. Omogoča dostopnost snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.

• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.

Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!

Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobrodošla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:

Organ – Potek – Posledica

Prebavila

Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!

Povišanje apetita in stalni občutek lakote

Koža in dihala

Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”).
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.

Kronične težave z dihanjem,
bronhitis, astmatični napadi

Imunski sistem

V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!

To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.

Danes najbolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.

Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.

Živčni sistem

Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.

Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!

Å tudije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.

Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!

Krvožilni sistem

Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).

Srčne okvare in kapi!

Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”. Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.

Upravljajmo stres!

• S stresi živimo ves čas!

• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!

• Naučimo se razbrati, kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
• Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli!
• Vzpostavimo bioritem hranjenja!

Vir Klinika Mayo, September 2006