Bil je praznik prvi maj,
raj za delavce nekdaj,
vsakdo bil je zaposlen,
delal ni, kdor bil je len.
Danes tisti službo ima,
ki po vezah pride tja,
če nobene veze ni,
pot na Zavod ti sledi.
Tam povejo ti tako,
da bo s službo že kako,
če pa se ti ne zgodi,
boš na grbi staršev ti.
Jaz takole vam povem,
da je vsega kriv sistem,
smo tajkune naredil’,
delavce pa pogubil’.
Spet se treba je borit’,
na zeleno vejo prit’,
da lepo bomo živel’,
radi prvi maj imel’.
Ekološko hladno stiskano konopljino olje vsebuje idealno razmerje 3:1 Omega 6 in Omega 3, dveh esencialnih maščobnih kislin, ki sta bistvenega pomena za naše zdravje. Prav tako vsebuje gama-linolensko kislino, super-poli nenasičeno maščobno kislino, ki pomaga ohraniti hormonsko ravnovesje in lahko zdravi kronične bolezni kože, kot so ekcemi, luskavica in akne. Redno uživanje lahko pomaga zmanjšati holesterol in krvni tlak, da je vaše srce zdravo. Raziskave potrjujejo, da ima pozitivne učinke pri boleznih oči, kroničnih vnetjih mehurja, astmi, raku, vročinskih stanjih, osteoporozi in artritisu.
Da zadostite dnevnemu priporočljivemu vnosu maščobnih kislin, dodajte 2 čajni žlički konopljinega olja vašemu jutranjemu soku ali napitku, lahko pa ga dodate tudi k solati.
Najbolj priporočljivo je shranjevanje v hladilniku, sicer pa se priporoča hranjenje v temnem in hladnem prostoru.
Spet sem pri knjigah. Kupila sem knjigo Zdravnik zdravi, narava ozdravi, ki jo je napisal znani zeliščar Jože Majes. Moram reči, da je v njej veliko praktičnih nasvetov, kako naj si sami lajšamo zdravstvene tegobe, ki nas pestijo. Res je vredna vaše in moje pozornosti.
Druga knjiga pa ima naslov Pot k svetlobi in je bolj psihološka in nekoliko”težja”. Ne vem, kdaj jo bom prebrala. Verjetno bo nekaj časa trajalo, ker me ni ”potegnila”.
Morda menite, da je tek preprost. Saj gre vendar zgolj za postavljanje ene noge pred drugo in hitro ponavljanje tega, mar ne? Morda z interpretacijo ne gre prehitevati.
Teče sicer res lahko skoraj vsak posameznik, vendar je prakticiranje teka preprosto le, dokler dejansko ne začnete teči. Ko obujete superge in se podate na pot ali tekoči trak, se vam začnejo postavljati vprašanja. Kako dolgo naj tečem? Je hoja v redu? Ali nosim pravilno obutev? Odgovori na zgornja vprašanja niso nepomembni. Tek “kuri” kalorije, krepi srce in pljuča in sprošča endorfine, ki poskrbijo za vaše boljše počutje. Vseeno pa lahko na vaše telo, če ne upoštevate določenih pravil, vpliva tudi negativno. Na kaj torej biti pozoren?
Nekateri tekači so precej obremenjeni z razdaljami in se drugim hvalijo o številu pretečenih kilometrov. Vendar pa je, če želite graditi na vzdržljivosti, bolj pomembno to, koliko časa tečete. Rečeno na splošno, lahko vzdržljivost varno večate tako, da vsak teden dodate 10 minut teka. Minute lahko razdelite med posamezne vadbe ali pa jih dodate zgolj enemu treningu.
Drug način, kako poskrbeti, da z vadbo ne pretiravate, je uporaba 10-odstotnega pravila. Svoj tedenski čas vadbe pomnožite z 0,1 – dobljen rezultat pomeni število dodatnih minut, ki jih vključite v trening naslednji teden. Če npr. 3-krat tedensko tečete 30 minut, med vikendom pa opravite 45-minutni trening (skupaj torej 135 minut), to pomeni, da za napredek v vzdržljivosti število minut trenitnga naslednji teden zvišate za 13-14 minut.
Če število minut zvišujete prehitro, lahko to pripelje do nezadovoljstva, poškodovanega ega, nenazadnje pa tudi do poškodb, zato se tega lotite previdneje in postopoma. Podobna previdnost velja tudi, preden začnete teči hitreje – hitrejši tek namreč predstavlja dodatno obremenitev za mišično-skeletni sistem (vaše vezi, kite in druga vezivna tkiva), zato predhodno razvijte večjo vzdržljivost. Počasni napredek bo vašemu telesu omogočil prilagoditev na dejavnost. “Potrpežljivost je tekačeva najboljša lastnost,” je povedl Kastor.
Telesna pripravljenost je pomembna
Telesna pripravljenost je kot prstni odtis: pri vsakem posamezniku je drugačna. Četudi pa se stili teka med nami razlikujejo, se strokovnjaki strinjajo glede določenih pravil. Povzamemo jih lahko z dvema praviloma: tecite zravnano in tecite sproščeno.
Tek v primernem položaju za telo predstavlja manj stresa in vpliva na sklepe, kar zmanjšuje tveganje poškodb in povečuje učinkovitost. Povedano drugače, to pomeni, da lahko z manj napora tečete več časa. Med tekom naj bo prsni koš dvignjen, ramena pa naj bodo spuščena navzdol. Noge naj bodo v liniji z boki in naj tvorijo ravno linijo od glave do prstov. Izogibajte se pretiranemu nagibanju naprej, saj lahko to negativno deluje na spodnji del hrbta.
Roke imejte sproščene in jih prepustite naravnemu toku gibanja naprej in nazaj ter tako preprečite nepotrebne napetosti in zapravljanje energije. Prav tako bodite pozorni na zvok stopal – če na tekaško podlago pristajate pretrdno, poskusite omehčati pristanke.
Ne odnehajte
Ko tek postane udoben, si boste slej kot prej zaželeli svežih in zanimivejših treningov. Zadoščalo vam bo morda odkritje novih poti, morda se boste podali na razgibane in hribovite poti (na tekaški stezi lahko npr. tudi prilagodite naklon) ali pa boste začeli v manjših intervalih teči hitreje.
Dober motivator je tudi tekaška skupina, ki se ji lahko pridružite. Poleg družbe pri teku skupine zagotavljajo tudi druge koristi. Dobili boste družbo, s katero boste lahko praznovali svoje uspehe, med seboj si boste lahko izmenjevali številne nasvete in našli odgovore na mnoga vprašanja. Sotekači vas lahko spodbujajo tudi k aktivni udeležbi na različnih tekaških tekmovanjih.
Če tečete bodisi sami bodisi v družbi, pa poskrbite za svoje telo tudi po teku. Ni namreč dovolj, da zgolj raztezate svoje stegenske mišice. Kastor pravi, da je to napačno. Posvetite se tudi drugim delom, npr. mišicam ob sprednji strani kolka. Raztezajte jih, saj se boste posledično počutili veliko bolj udobno, hkrati pa boste bolje pripravljeni tudi na naslednji trening.
Morda koga zanima, SreÄanja, Zanima me, Zdravje | Sonja | 
3:50 popoldne | 
Comments Off on TEK KURI KALORIJE
Ga. Renata Slabe Erker z Inštituta za ekonomska raziskovanja in izr. prof. dr. Simona Kustec Lipicer s Fakultete za družbene vede, pojasnjujeta, kako in koliko se v Sloveniji rekreirajo starejši.
Po javnomnenjskih podatkih ISSP (The International Social Survey Program) je v starostni skupini nad 65 let delež starejših ljudi, ki so v Sloveniji redno telesno aktivni, v povprečju primerljiv oz. še malo višji kot je evropsko povprečje. Å vica, Finska, Å vedska in Velika Britanija so države, ki imajo ta delež višji kot je v Sloveniji. Naš delež je primerljiv z deležem te starostne skupine na Hrvaškem. Višji delež tedenskih rekreativcev med to starostno skupino anketirancev ima le 7 opazovanih držav.
Sta pa deleža tistih anketirancev starejših od 65 let, ki se rekreirajo večkrat na mesec ali večkrat na leto v Sloveniji že rahlo nižja od evropskega povprečja.
V Sloveniji je po podatkih neaktivnih kar 40 % starejših od 65 let. Najnižji deleži neaktivnih v tej skupini v Evropi pa se gibajo med 3 do 11 %.
Posebej je potrebno opozoriti tudi na nadpovprečno visok delež starih nad 65 let, ki v zadnjem letu niso bili nikoli vključeni v organizirano vadbo. Ta znaša v Sloveniji kar 92% in je vidno višji od tako svetovnega kot evropskega povprečja ter vseh tistih držav, s katerimi se Slovenija sicer praviloma lahko primerja.
S starostjo se verjetnost redne rekreacije zmanjšuje.
Vpliv starosti na aktivnost se v Sloveniji ne razlikuje od vpliva tega dejavnika na športno aktivnost v drugih evropskih državah. Delež starejših (nad 65 let) ljudi, ki se s športom ukvarjajo v Sloveniji, je večinoma primerljiv z deleži v Evropi, vendar pa so izjemno visoka negativna odstopanja vidna pri skupinah, ki telesno niso aktivne, še prav posebej, ko to velja za neaktivne starejše v organizirani vadbi. Razlogov za omenjeno stanje še nismo uspeli dokončno raziskati. Preliminarne ugotovitve pa to povezujejo z ekonomskimi vidiki – organizirane oblike vadbe so plačljive. Deloma pa je seveda takšno stanje odraz kulture, tradicije, obstoječih življenjskih navad in sloga omenjene skupine državljanov. Prav tako se je treba zavedati, da je bila športna politika v tranzicijskih državah tradicionalno usmerjena predvsem v spodbujanje športa mladih in tekmovalnih dosežkov, ker naj bi ti pomembno vplivalo na nacionalno samopodobo. Na račun tega je bilo dojemanje športa kot telesne aktivnosti, kot sestavne komponente kvalitete življenja (npr. šport za zdravje, zabavo, druženje) pogosto v drugem planu.
Na splošno je tako, da je šport sam v 2. polovici 20. stoletja bistveno spremenil svoj značaj. Postal je masoven pojav, kajti ljudje se s športom ukvarjajo ne zgolj zaradi doseganja vrhunskih tekmovalnih rezultatov (t.i. koncept elitnega oz. vrhunskega športa), ampak iz zelo različnih običajnih vsakodnevnih motivov, kot so zunanji zgled, zdravje, druženje, samopotrjevanje. Prav slednje motive postavljamo tudi v ospredje našega preučevanja. Kljub masovnosti pojava pa strukturne razlike v športnem udejstvovanju še vedno obstajajo, a imajo tendenco zmanjševanja. Značilnost sodobne rekreacije v Evropi, ki se potrjuje tudi pri nas je tudi ta, da so vse bolj prisotni vzorci ne-institucionalizirane oz. neorganizirane vadbe. Po zadnjih podatkih (Eurobarometer 2010) se v Sloveniji večina vprašanih (83%) s športom ukvarja individualno (ne-institucionalizirano), približno po 5% pa v športnih klubih in fitness centrih. Da je športna rekreacija postala v Evropi masoven pojav pričajo tudi že izpostavljeni podatki ISSP raziskave (2007), ki kažejo da je je skoraj 45% anketiranih v Evropi redno dnevno ali večkrat tedensko telesno aktivnih, kar je več kot kdajkoli prej.
Nižji dohodek, manj rekreacije
Podatki kažejo, da se verjetnost rednega gibanja znižuje z dohodkom in ta pojav je prisoten povsod po svetu. Tudi Slovenija ni izjema. Zanimivo pa je, da se praviloma osebe z ničelnim dohodkom več gibajo kot osebe z dohodkom. Za to je možnih več razlag. Gre za ljudi, ki jih običajno podpirajo drugi, na primer študente, ki imajo več možnosti in časa za redno telesno dejavnost v prostem času. Nikakor ne gre zanemariti, da so aktualne oblike zlasti organizirane vadbe tesno povezane tudi z zmožnostjo plačila zanje, česar si skupina prebivalcev z nižjimi prihodki ne more privoščiti, saj ji to ne predstavlja osnovnih življenjskih potreb, za katere namenja svoje prihodke. Je pa to daleč od zaželenega in za omenjeno skupino spodbudnega stanja razmer. Å e prav posebej, če vemo, da podatki iz omenjenih javnomnenjskih raziskav tudi kažejo na obstoj tesne povezanosti telesne oz. športne aktivnosti ljudi in njihovo zaznavo lastnega življenja kot kvalitetnega in srečnega.
V loncu, v katerem bom skuhala joto, kuham na koščke narezan krompir, mu dodam polovico narezane čebule in jušno kocko. V drugem loncu pa skuham zelje. Ko je krompir kuhan( cca 15 min. po tem, ko je zavrel), ga malo zmečkam in dodam zelje, ter kuhan fižol, ki sem ga skuhala že prej, nekaj strokov česna, malo mlete kumine in malo paradižnikove mezge, včasih tudi suha rebra in kuham še okoli pol ure. Nato joto dokončam s svetlim prežganjem (količina moke je odvisna od tega, koliko je joto že zgostil krompir), ter prevrem in malo popram. Jota je skuhana v približno eni uri. Po moje bi morale vse enolončnice kuhane čakati nekaj ur, ker so potem še boljše.
Dandanes za prebavnimi težavami trpi vsak tretji človek – bodisi zaradi stresa, nepravilne prehrane, pomanjkanja gibanja bodisi zaradi kombinacije vseh teh dejavnikov. Posledice so vedno enake: pekoča zgaga, slabost, želodčni krči in druge nadležne težave.
Posledice našega prenapetega in ihtavega časa brez počitka se pri marsikom pokažejo na želodcu – posebej pri ljudeh, ki tudi med obroki hitijo ali se prehranjujejo neredno. Pogosto se temu pridruži še enostranska, prebogata, premastna ali preveč pečena oziroma prezačinjena prehrana. Če se način življenja in prehrana ne spremenita, težave lahko postanejo kronične. Poeg tega lahko stres, jeza in nerešeni konflikti v zasebnem ali poslovnem življenju hitro povzročijo rano na želodcu. Toda ne dovolite, da bi prišlo tako daleč! V naravni zeliščni lekarni najdete veliko sredstev, ki pomagajo rešiti težave z želodcem.
POMOČ ZA OBREMENJEN ŽELODEC:
– 1 žličko zdravilne prsti raztopite v mineralni vodi ali zeliščnem čaju in popijte po jedi.
– Ne le dojenčkom, tudi odraslim pri prebavnih težavah pomaga komarčkov čaj. Učinkovine pomirjajo razdraženo želodčno steno.
– Zelo staro domače sredstvo je švedska grenčica. Ta zeliščni napitek iz lekarne pomaga proti različnim prebavnim motnjam. Dnevno popijte 1-2 šilci napitka.
– Veliko je nasvetov proti kolcanju: za 30 sekund zadržite dih, popijte ledeno ali limonino vodo ali zgrizite nageljnovo žbico. Na splošno pa velja, da jejte počasi in hrano temeljito prežvečite.
– Kdor je pogosto živčen in nagnjen k razdraženemu želodcu ali vnetju želodčne sluznice, naj preizkusi naslednji recept:
1/2 litra vode
20 g cvetov kamilic
10 listov melise
Vodo zavrite, zelišča zmešajte, 4 žličke mešanice prelijte z vrelo vodo, pokrijte in pustite stati 10 minut. Precedite in počasi spijte. Ulezite se na hrbet in se vsakih 5 minut obrnite za četrt obrata, torej na levi bok, na trebuh, na desni bok.
Najnovija istraživanja su pokazala da je kosa oličenje stila života, pa ukoliko se ne hranite zdravo i redovno, to č‡e se svakako odraziti i na izgled vaše kose.
Najvažnija je zdrava i redovna ishrana, zatim dovoljno sna, pranje prirodnim šamponima i mnogo različitog voč‡a, dač‡e vašoj kosi sjaj kakav ste oduvek želeli.
Izbegavajte jake šampone sa aditivima, najbolje je da uzmete neki sasvim običan, na biljnoj bazi. Takoč‘e, prečesto korišč‡enje pakovanja i balzama, vašoj kosi neč‡e dati željeni sjaj, več‡ č‡e je potpuno isušiti.
Najbolje je da na tek opranu kosu nanesete sok od sveže isceč‘enog limuna, ili je pre pranja natopite pivom. Luk, prokelj, brokoli i mlečni proizvodi č‡e vašoj kosi dati prirodan volumen i punoč‡u, pa se potrudite da jednom nedeljno svaku od ovih namirnica unesete u organizam.
Vodite računa o tome da li u organizam unosite dovoljno gvožč‘a, jer ukoliko to nije slučaj, kosa č‡e početi i da opada.Tokom leta zaštitite kosu od jakog sunca, pa pre izlaganja sunčevim zracima obavezno nanesite zaštitno ulje.
Skoraj večna želja je, da bi si lahko sami pridelali sočne lubenice kar na domačem vrtu. V naših krajih je pridelovanje lubenice še precej redko, čeprav prav nič težavno, razen tega, da je res ne moremo pridelati prav povsod.
Lubenica potrebuje namreč veliko toplote, ne prenaša mrzlih noči, zato bo tokratni članek žal namenjen samo ljudem v toplejših predelih Slovenije oziroma tudi tistim, ki imate tople grede ali plastenjake.
Če ste že poskušali s pridelovanjem lubenice, je ponovno le ne sejte na isto mesto, čeprav je to morda najbolj sončno mesto, ki ga imate in zato najbolj primerno. Namreč tudi pri pridelovanju lubenice moramo upoštevati kolobar, predvsem zaradi bolezni.
Pred setvijo ali saditvijo sadik je zemljo potrebno dobro pripraviti. Sejemo ali sadimo v peščena ali ilovnato peščena tla. Na težkih tleh bo lubenica slabo uspevala, plodovi postanejo nepravilnih oblik ali pa vsebujejo premalo sladkorja.
Zemlja naj bo dobro zrahljana, priporočljivo je, da naredimo visoke grede. Potrebuje bogata tla z veliko hranili, zato pred setvijo zemlji primešamo obilo dobro zrelega komposta. Ko tla pripravimo jih prekrijemo s črno folijo, ta bo hitreje ogrela tla, kasneje pa preprečevala rast plevelom, izhlapevanje vode in dostop polžem. Folijo na robovih zakopljemo v zemljo oziroma obtežimo s kamenjem. Nato naredimo rez z nožem na ustreznih razdaljah, kjer bomo sadili ali sejali. Če ne želite uporabiti črne folije, pa po saditvi ali po tem ko rastlinice iz semen malo zrastejo, površino med rastlinami pokrijemo s slamo, suho travo, in podobnim. S prekrivanjem tal bomo preprečevali rast plevelom, zadrževali vlago, preprečevali dostop polžem ter ohranjali plodove čiste in na suhem.
Na prosto sejemo ali sadimo od konca maja naprej. Sejemo po 3 do 4 semena na kupček. Kupčki semena naj bodo v vrsti oddaljeni med seboj 1,5 m , vrste pa naj bodo 3 m narazen. Sejemo 2 do 3 cm globoko. Sadike presadimo, ko imajo razvit prvi pravi list, torej bi za vzgojo sadik v prostoru sejali 10 do 14 dni pred načrtovanim sajenjem na prosto.
Rez pri vzgoji lubenic ni potrebna, za rast ji nudimo dovolj vode, potrebno je redno zalivanje. Preden rastlina prične razvijati stranske poganjke jo dognojimo, tako, da 30 cm okrog rastline pognojimo z zrelim kompostom. Dognojevanje prilagajamo izbranemu načinu vzgoje rastlin. Če bomo sadili na črno folijo potem bomo vodi za zalivanje dodali ustrezno gnojilo, katerega lahko ravno tako pripravimo iz zrelega komposta.
Nisam bila sigurna šta zapravo znači PALPITACIJA, te sam potražila više izvora i evo šta sam otkrila.
PALPITACIJA – nepravilan otkucaj srca (jači otkucaji, ubrzani otkucaji ili veoma slabi otkucaji) izazvan stresom ,menopauzom, nepravilnim vežbanjem, anksioznost, oseč‡ajem straha, povišena tel. temperatura, prevelike količine kofeina, nikotina, narkotika, nizak nivo kiseonika, neki lekovi isto mogu izazvati palpitaciju kao što su beta blokatori, hormoni, ili je uzrokovano oboljenjem srca.
Veoma često palpitacije nisu ozbiljne ali ipak treba obratiti pažnju u kakvom se obliku javljaju i pod kojim uslovima. Veoma često je to znak nedostatka magnezijuma u organizmu ili kiseonika.
Meč‘utim, ako ste uradili sve, da se otklone uzroci, a palpitacije ne prestaju , javljaju se više od jednom nedeljno, postanu češč‡e ili su prač‡ene oseč‡ajem vrtoglavice ili nesvestice, morate se konsultovati sa svojim lekarom.
Ako se onesvestite ili vam se javi stezanje u grudima prač‡eno mučninom i znojenjem, treba odmah pozvati 112. Možda imate infarkt!
Uglavnom palpitacija je upozorenje organizma da je vaš nivo stresa prešao bezbedan nivo.
Nemojte zanemariti svoje srce, hranite ga: folna kiselina, magnezijum, vitamin B6 i B12, Omega3(losos, skuše, sardine). su veoma dobra potpora.
Nešto zanimljivo: mnoge osobe su potvrdile da smanjenjem unosa šeč‡era- slatkiša , palpitacija smanjuje ili potpuno nestane.
Subscribe