DRUGAÄŒNA OLJA
Kaj imajo skupnega konoplja, kokos, oreh, sezam, lan in plodovi arganovega drevesa? Iz njihovih plodov znajo narediti najkakovostnejša in posebna olja, ki jih lahko uporabljamo pri kuhi, za terapevtske namene ali za nego telesa.
Konopljino olje
Iz konopljinih semen nastaja konopljino olje, ki vsebuje veliko nenasičenih maščobnih kislin: 50–70 % omega 6 maščobnih kislin in od 15 do 25 % omega 3 maščobnih kislin. Tako, pravijo, že 10 do 20 gramov konopljinega olja zadostuje za pokritje dnevnih potreb po teh dveh esencialnih maščobnih kislinah. Konopljino olje zato spada med visokovredna živila, uporabljajo pa ga tudi za različne terapevtske namene, saj vsebuje gamalinolensko kislino, pomembno za imunsko odpornost, ter stearidonsko kislino. Gamalinolenska kislina povečuje nastajanje prostaglandinov in s tem pospeši zdravljenje vnetnih procesov.
Sezamovo olje
O kakovosti sezamovega olja priča tudi vzdevek, ki ga je to olje dobilo že pred mnogimi leti – kralj oljnic. Sezamovo olje odlikuje bogat vir esencialnih maščobnih kislin, naravnih voskov in fosfatidov. Je edino rastlinsko olje, ki vsebuje naravni antioksidant sezamol, ki olju poveča obstojnost. Priporočajo ga za pripravo vseh vrst hladnih jedi, za kuhanje, pečenje, dušenje in cvrtje. Odlično je tudi za jedi z žara in kot začimba v zaključni fazi priprave jedi. V kuhinji je izvrstno za solate, saj jim da značilno, enkratno aromo.
Tudi sezamovo olje sodi med zdravilna olja, saj vsebuje veliko aminokislin in maščobnih kislin, ki so pomembne za prenos signalov v živcih in za shranjevanje informacij v možganskih celicah. Vitamin E in maščobne kisline izboljšajo kroženje krvi in zmanjšujejo pozabljivost. Kalcij v sezamu zaradi vezave na beljakovine deluje pomirjevalno. Sezamovo olje obnavlja podkožna tkiva, nevtralizira delovanje prostih radikalov ter zavira procese staranja. Olje je odlično za mastno in težavno kožo, saj ne maši por ter preprečuje nastanek novih aken.
Laneno olje
Med dobra olja in maščobe sodi tudi laneno olje, ki ga imajo znanstveniki za vrhunskega, saj naj bi omogočalo obnovo celične strukture, izkoriščanje energije, pa tudi imunske reakcije in odgovore. Koža po uporabi postane gladka, izboljša se imunska odpornost, rane se celijo hitreje, poveča se energija, zmanjša se občutljivost na stres in izboljša hormonsko ravnovesje. Laneno olje vsebuje največ omega 3 maščobnih kislin – približno 55 odstotkov. Priporočajo uživanje ene žlice med obrokom. Najlaže ga uživamo tako, da olje zmešamo v jogurt, ki ga pojemo zjutraj v mešanici s kosmiči ali pa kar samega.
Arganovo olje
V prehrani je arganovo olje lahko bogat dodatek okusa in vitaminov. Ponavadi ga dodajamo jedem na koncu kuhanja na sopari ali po praženju, pa tudi jedem, pripravljenim na žaru.
Pri mesu ali ribah zadostuje nekaj kapelj. Kombinacija arganovega olja in limoninega soka je izvrstna kot preliv za solate.
To olje naj bi pomagalo obnavljati kožo in preprečevati njeno staranje, saj vsebuje izjemne količine vitamina E (93,7 odstotkov več kot olivno olje) in esencialnih maščobnih kislin. Pomagalo naj bi tudi pri težavah, kot so suha koža, akne, luskavica, ekcem in gube. Ker vsebuje 80 % omega 6 maščobnih kislin, nevtralizira proste radikale in aktivira kisik v celicah, vitamin E pa zavira staranje ter uničuje glivice in bakterije. Arganovo olje vsebuje fitosterole, ki so še posebej učinkoviti pri blaženju brazgotin in zdravljenju težavne kože.
Njegove mono in polinenasičene maščobne kisline dobro delujejo pri revmatskih in kardiovaskularnih obolenjih, nevtralizirajo proste radikale in ščitijo vezivna tkiva, spodbujajo in aktivirajo kisik v celicah, izboljšujejo možganske zmogljivosti ter pozitivno delujejo na jetra in prebavo. Visoka vsebnost linolenske kisline pomaga pri uravnavanju holesterola v krvi. Dve veliki žlici arganovega olja pokrijeta celodnevno potrebo po esencialni linolenski kislini.
Kokosovo olje
Kokosovo olje je okusno in daje jedem specifičen okus ter pozitivno deluje na imunski sistem. To je eno najboljših olj oz. maščob, ki ga lahko uporabimo pri kuhanju zaradi visokega praga osmoditve in nizke oksidacije. Druga olja pri višjih temperaturah oksidirajo; pri tem se spremeni njihova strukturna sestava in postanejo zdravju zelo škodljiva.
Vsebnost nasičenih maščob v tem olju je 93 % in spadajo v razred zdravih nasičenih maščob, ki jih drugače imenujemo srednjeverižne maščobne kisline. Te maščobe so lažje za presnovo, telo jih raje uporablja za energijo, kot da bi jih skladiščilo. Med njimi prevladuje lavrična kislina (50 %), ki spodbuja delovanje imunskega sistema, deluje protivirusno, protibakterijsko, protiglivično in antioksidativno.
Dobra lastnost lavrične kisline je tudi, da uniči slabe bakterije, ne poškoduje pa koristnih črevesnih bakterij, ki so nujno potrebne za zdravo prebavo in črevesno floro. Kokosovo olje uravnava ravni krvnega sladkorja, kar je koristno za ljudi z diabetesom in tiste, ki se trudijo zmanjšati telesno težo. Pomagalo naj bi tudi pri težavah s ščitnico in pri simptomih, povezanih z menopavzo in predmenstruralnim sindromom. Tri do štiri jedilne žlice dnevno zagotavljajo dovolj lavrinske kisline za krepitev imunskega sistema.
Orehovo olje…
…je blagega okusa in ima prijetno aromo, odlično za začinjanje najrazličnejših jedi, tako sladkih kot slanih. Ker je zelo občutljivo za oksidacijo, ni primerno za peko ali cvrtje; uporabljamo ga za začinjanje in zabelo že pripravljenih jedi. Zaradi blagega okusa in prefinjene arome ga dodajamo jedem, ki ne vsebujejo zelo aromatičnih sestavin z močno izraženimi okusi, kot so česen, čili, močne začimbe, močan kis in podobno. Najbolje ga je uporabljati pri kuhi zelenjave in žit.
Naravno, hladno stisnjeno orehovo olje vsebuje približno 9 odstotkov nasičenih maščobnih kislin, 18 odstotkov enkrat nenasičenih maščobnih kislin in 68 odstotkov nenasičenih maščobnih kislin. Med zadnjimi prevladujejo dvakrat nenasičene, omega 6 maščobne kisline (55 odstotkov vseh maščobnih kislin), vendar je delež trikrat nenasičene, omega 3 linolenske kisline razmeroma visok (približno 13 odstotkov vseh maščobnih kislin). Razmerje teh kislin je približno 3 : 1, kar je podobno kot v olju konopljinih semen, s katerimi si orehovo olje deli drugo mesto po vsebnosti omega 3 maščobnih kislin med rastlinskimi olji.
Vendar potrebujemo maščobne kisline obeh vrst, le razmerje mora biti drugačno. Zato torej jejmo ribe, se mastimo z lanenimi in konopljinimi semeni ter z oljem obeh vrst in, ne nazadnje, jejmo orehe, ki od vseh oreškov vsebujejo največ omega 3 linolenske kisline, za priboljšek pa si privoščimo še orehovo hladno stisnjeno olje.
Ko kupujemo olja, moramo paziti, da kupimo biološko pridelana deviška ali ekstra deviška olja brez kakršnih koli toplotnih obdelav z visokimi temperaturami ali kemikalijami.