TA DANAÅ NJI (29.) FEBRUAR,
JE PRIŠEL KOT BOŽJI DAR,
SONCA JE PRINESEL NAM,
IN TAKO POLEPÅ AL DAN.
NA SPREHODU SEM BILA,
ZRAKA SE NADIHALA,
VETER ‘MELA SEM V LASEH,
NA OBRAZU PA NASMEH.
VIDIM SREČNE LE LJUDI,
SO NA SONCU RADI VSI,
KLEPETAMO SEM IN TJA,
VSAK KAJ ZA POVEDAT’ ‘MA.
MALO KRITIZIRAMO,
TUDI KAJ POHVALIMO,
POTLEJ HITRO GREM NAPREJ,
V TOPEL, SONČEN DAN, JUHEJ!
SOS, 29. 2. 2012
Naše telo je v 70 odstotkih sestavljeno iz vode, ki ima nalogo, da uravnava telesno temperaturo, ščiti naše sklepe in organe ter pomaga prenašati kisik do celic. Če smo dehidrirani, lahko pride tudi do odpovedi ledvic, kapi in infarkta, zato prepoznajte znake dehidracije!
V poletnih vročih dneh ne pozabite na vodo!
Že najmanjša sprememba količine vode v našem telesu lahko pripelje do dehidracije, k sreči pa nam naše telo z znaki daje vedeti, kdaj nam primanjkuje tekočine. Kot pravi dr. Mateja Bulc, znake dehidracije lahko razdelimo v tri večje skupine. Blagi znaki dehidracije so blag do močan občutek žeje, odsotnost apetita, suha, pordela koža, utrujenost, glavobol, suha usta, zelo malo temnega urina (ali celo nič), mišična šibkost, vrtoglavica in omotičnost. Za blagimi se lahko pojavijo resni znaki dehidracije (hiter pulz, hitro dihanje, ni znojenja, ni urina, zvišana temperatura, ekstremna utrujenost, mišični krči, glavoboli in slabost), ko izguba vode doseže 10 odstotkov, pa stanje postane kritično. Kritični znaki dehidracije so mišični krči , bruhanje, tahikardija, motnje vida, vroča koža, boleča mikcija (mokrenje), zmedenost, motnje dihanja, napadi krčev celega telesa, bolečina v prsih in trebuhu ter nezavest.
Poznamo pa tudi nekaj znakov, ki kažejo na kronično dehidracijo telesa, ki lahko vodi do odpovedi ledvic, možganske kapi, srčnega infarkta, tvorbe ledvičnih kamnov in številnih drugih bolezni in bolezenskih stanj, kot so na primer migrenski glavoboli, bolečine v spodnjem delu hrbta in zgaga. Preverite, kateri so znaki kronične dehidracije!
Majhni otroci potrebujejo 1,5 litra vode na dan, odrasli pa od 2 do 3 litre.
1. Pregrevate se!
Voda igra ključno vlogo pri uravnavanju telesne temperature. Ko se naše telo začne pregrevati, se začnemo potiti, saj se z znojenjem temperatura telesa znižuje. In ker je znoj v največji meri sestavljen iz vode, se bomo, če smo dehidrirani, nehali tudi potiti. To lahko pripelje do prekomerne ogretosti telesa in s tem do vročinske kapi. Zato pazite, da boste imeli vedno zadosti tekočine ob sebi!
2. Oči ne proizvajajo več solz
Morda je slišati nenavadno, kljub temu pa so suhe oči, ki ne proizvajajo več solz, znak dehidracije. Solze proizvajamo namreč zato, da se nam čistijo in vlažijo oči. Čeprav se solze pri joku po sestavi razlikujejo od solz za vlaženje oči, so prav vse solze grajene iz vode. Če smo torej dehidrirani, se nam oči ne bodo solzile.
Izčrpanost, suha usta in slabost so lahko znaki dehidracije!
3. Ste utrujeni
Če nismo dehidrirani, se voda iz celic premika v krvni obtok in tako skrbi za to, da ohranjamo zadostno količino krvi v krvnih žilah in da se ohranja krvni pritisk. Pri kronični dehidraciji se volumen krvi in krvni pritisk lahko zmanjšata, zaradi česar se zmanjša tudi vsebnost kisika v krvi. Če v krvi primanjkuje kisika, se mišice in delovanje živčevja upočasnita, zaradi česar smo hitreje utrujeni.
4. Rahlo se vam vrti
S padcem krvnega volumna in pritiska lahko dehidracija povzroči tudi vrtoglavico. Ali je vrtoglavica zares posledica dehidracije ali ne, boste ugotovili, če se vam bo pri hitrem dvigu iz sedečega ali ležečega položaja v stoječega nenadoma zavrtelo. To stanje imenujemo drugače tudi ortostatična hipotenzija.
5. V mišicah čutite krče
Čeprav ni popolnoma znano, kako dehidracija vpliva na delovanje mišic, je najverjetneje povezana s porušitvijo ravnovesja elektrolitov. Elektroliti, kot sta na primer tudi natrij in kalij, so električno nabiti ioni, ki jih mišice potrebujejo za krčenje. Če smo kronično dehidrirani, lahko pride do trajne porušitve ravnovesja, ki povzroča krče v mišicah.
menopavza
6. Čutite, kako vam razbija srce
Srce za pravilno delovanje potrebuje zdravo in normalno telesno okolje. Ker je srce mišica, lahko skupaj z upadom krvnega pritiska in spremembami koncentracije elektrolitov pride tudi do spremenjenega srčnega ritma.
7. Vaši koži primanjkuje elastičnosti
Dehidracija zmanjšuje elastičnost kože. Zdravniki lahko dejansko z enostavnim testom celo preverijo, koliko elastična je vaša koža in koliko ste dehidrirani. Zdravnik vas bo uščipnil v hrbtno stran roke. Če niste dehidrirani, se bo vaša koža hitro povrnila v normalno stanje, če ste, pa bo potrebovala več časa oziroma bo ostala nekoliko privzdignjena in se bo šele nato spustila.
8. Ste zaprti
Pri zdravih ljudeh se hrana normalno pomika po črevesju. Črevesje absorbira vodo iz hrane, ki smo jo zaužili, preostanek pa izločimo. Če smo dehidrirani, črevesje iz hrane izčrpa vso vodo, zato iztrebek ostane preveč trd in suh. Posledica je zaprtje.
9. Vaš urin je temno rumene barve
Pri kronično dehidriranih osebah upade krvni pritisk, tkivo pa se posuši. Takrat začnejo ledvice shranjevati vodo tako, da koncentrirajo urin ali pa ga popolnoma prenehajo proizvajati. Ko urin postaja vedno bolj koncentriran, njegova barva postaja temnejša, vse dokler ne doseže temno rjave, včasih celo rjavkaste barve.
Prhanje obraza
Dehidraciji se lahko izognete z rednim uživanjem tekočine, najbolje vode. Izogibajte se sladkim pijačam, kavi in alkoholu.
10. Imate suha usta in otekel jezik
Žeja je največji pokazatelj dehidracije. Usta se osušijo, jezik postane rahlo otekel, telo pa kar hrepeni po pijači. Teh znakov ne smete nikoli prezreti! Najboljši način, kako se izogniti dehidraciji, je, da pijete vodo vsakič, ko začutite rahlo žejo. Če pijete zadostne količine vode in kljub temu pri sebi opažate znake dehidracije, se razlog za vaše težave morda skriva drugje. Obisk pri zdravniku zagotovo ne bo odveč.
Kako bi tvoji nokti bili zdravi važno je unositi adekvatnu količinu proteina iz mesa peradi. Vitamin B koji se nalazi u bademima i blitvi jača krhke nokte, cink iz mahunarki, žitarica i mesa važan je za rast tkiva, a omega-3 masne kiseline iz lososa i tune popravljaju cirkulaciju pa svi potrebni nutrijenti stižu do noktiju
Kako ubrzati rast noktiju?
Kvalitetu i ljepotu noktiju mogu narušiti okolišni čimbenici poput niskih temperatura, različita fizička ošteč‡enja i loša prehrana te nedovoljan unos vode. Izloženost tim čimbenicima može dovesti do suhih i krhkih noktiju, okomitih i vodoravnih udubljenja i izbočenja, abnormalnosti u boji noktiju i različitih točkica i mrlja.
Osim što služe kao ukras, nokti imaju i zadatak da čuvaju vrhove prstiju od ozljeda. Nokti su, kao i kosa, grač‘eni od nekoliko vrsta keratina – proteina bogatog aminokiselinama sa sumporom koje poput ljepila drže keratinska vlakna zajedno.
Nokti u prosjeku rastu 2 do 3 milimetra mjesečno. Brže rastu nokti na rukama od onih na nogama, a zanimljivo je da najbrže raste nokat na srednjem prstu. Takoč‘er, nokti brže rastu ljeti i tijekom trudnoč‡e. Iznenač‘ujuč‡e, ali istinito, nokti brže rastu osobama koje ih grizu u usporedbi s osobama koje nisu nikad grizle nokte.
A aktivnosti kojima možemo ubrzati rast noktiju su tipkanje na tipkovnici, masiranje prstiju i stiskanje loptice protiv stresa čime se potiče cirkulacija pa samim time i njihov rast.
Proteini
Loša prehrana može usporiti rast noktiju i utjecati na njihovo zdravlje. S obzirom da su nokti grač‘eni od proteina, važno je unositi adekvatnu količinu proteina poglavito onih bogatih aminokiselinama cisteinom i metioninom koje sadrže sumpor. Aminokiselina cistein nalazi se u hrani kao što je meso peradi, jogurt, žumanjak jajeta, crvena paprika, češnjak, luk, brokula, prokulice i zob, a obilje aminokiseline metionin nalazi se u bjelanjku jajeta, ribi, bijelom mesu peradi i svježem siru.
Nedostatak proteina u prehrani može se manifestirati bijelim mrljama i nedostatkom “polumjeseca” na noktima. Tipična hrvatska prehrana sadrži i više proteina nego što se preporuča, a valja naglasiti kako povišen unos proteina neč‡e ubrzati rast noktiju niti utjecati na njihovu kvalitetu.Nedostatak vitamina C može pogodovati razvitku zanoktica i uraslih noktiju.
Hekerska scena je letos eksplodirala, saj še nikoli ni bilo toliko odmevnih napadov, od Sonyjevega omrežja pa do napada na ameriško obveščevalno agencijo CIA. Kdo je kriv? Organizirani hekerji ali varnostni strokovnjaki, ki svojega dela niso opravili tako, kot bi ga morali? Dokler bodo ti, ki bi morali vedeti in bi morali znati, puščali varnostne luknje, ki jih je moč izrabiti, toliko časa bo prihajalo do hekerskih vdorov in varnostni položaj se ne bo izboljšala!
Za medijsko najodmevnejše zgodbe sta poskrbeli hekerski združenji Anonymous in LulzSec, vendar njuni člani niso edini, ki izkoriščajo slabosti spletnih strani in informacijskih sistemov. Živa je tudi scena solističnih »domačih« hekerjev oziroma ta celo raste, po zaslugi ogromnega števila hekerskih »vadnic« (tutorials), dosegljivih po spletu. Dovolj je vpisati kratek očiten iskalni niz v Googlovem iskalniku in že so na voljo številni videoposnetki tipa »how to« in navodila, kako korak za korakom izkoristiti varnostno luknjo, ki jo opisujejo. Na eni strani imamo množico posameznikov, ki bi se radi izkazali, na drugi pa tudi številne spletne strani in informacijske sisteme, katerih skrbniki varnostnih lukenj še niso zakrpali oziroma tega niso storili iz drugih, nerazumljivih razlogov.
Ne samo da je večina teh »navodil« brezplačnih, nekatera v resnici tudi delujejo. Podjetje CCP Group je izvedlo nadzorovan učilniški eksperiment, izsledke pa nato objavilo na svoji spletni strani (http://tinyurl.com/6azlj3a). Začetnikom – posameznikom z osnovnim računalniškem znanjem, ki so skupaj sedeli v učilnici, vsak pred svojim računalnikom, je uspelo pridobiti vstopna gesla svojih »sošolcev« z uporabo napada »mož v sredini« (man in the middle). In to skoraj takoj po tem, ko so si ogledali 14-minutni videoposnetek, v katerem je bilo na razumljiv način korak za korakom razloženo, kako tak napad izpeljati, hkrati pa je vseboval tudi povezave do potrebnih brezplačnih hekerskih orodji.
V YouTubu mrgoli »etičnih« videoposnetkov za navodili za hekerje. Malce preko tisoč jih razlaga napad tipa mož v sredini, skoraj dvajset tisoč pa, kako vdreti v Facebook. Da je zakonom zadoščeno, jih je večina opremljena z opozorilom, da jih ne smete uporabljati v škodljive namene in da ne smete vdreti v računalnik, spletno stran ali sistem brez dovoljenja lastnika ter da so objavljeni izključno v izobraževalne namene. Ni malo takih, ki zagovarjajo prepoved objavljanja teh vsebin, vendar po našem mnenju ni problem v obstoju »receptov«, večji problem je, da delujejo. Res pa je, da če ne bi bilo varnostnih lukenj, o katerih nas programske hiše stalno preprečujejo, da se jim je nemogoče izogniti, saj gre za programiranje, tudi teh navodil ne bi bilo. Kdo pa bi se upal blamirati in objavljati nekaj, kar ne deluje? So videoposnetki in besedila problem? O tem bi lahko razpravljali! Morda nas lahko skrbi, da hekerska navodila kažejo, kako preprosti so lahko vdori. A po drugi strani bi to moralo biti opozorilo skrbnikom, še več, ti bi jih morali redno spremljati in skrbeti, da so njihovi sistemi varni. Bankam ne pade na pamet, da bi denar hranile v lesenih omarah, nato pa krivdo za tatvino zvalile izključno na roparje. Namesto tega imajo trezorje! Enako bi moralo veljati za spletne strani, računalnike in informacijske sisteme, ki bi morali biti tako varni, da »petminutni« heker niti po naključju ne bi mogel vdreti vanje.
Googlove tvegane strani
Googlova funkcija dinamičnega (sprotnega) iskanja omogoča prikaz potencialnih iskanih strani, še preden do konca vpišemo iskalni niz. S tem privarčujemo morda dve sekundi, kolikor je potrebno, da pritisnemo tipko Enter. Kakšen smisel ima to, je drugo vprašanje. Razburjajo se le avtorji strani, ki niso visoko uvrščene in jih zato ni med sprotnimi zadetki.
Varnostni strokovnjaki pa so pokazali na drug problem, ki je posledica Googlove »obsesije« z varčevanjem s časom. Funkcija dinamičnih strani (instant pages) deluje tako, da se strani delno že naložijo oziroma pametni algoritem med tipkanjem iskalnega niza, dobesedno po vpisu prve črke, začne odločati, katere so take strani, te pa se med tem, ko iščemo na tipkovnici naslednji znak, v ozadju nalagajo v sistem. Nato pa sistem svojo odločitev sproti korigira med pisanjem iskalnega niza do konca. Kakšen je smisel tega? Da je stran na voljo dobesedno takoj in ni treba po kliku na povezavo počakati par sekund, da se naloži. Lahko nekaj sekund odloča med »življenjem in smrtjo«, ko je govor o spletnem iskanju? Morda, če morate na hitro odgovoriti na radijsko vprašanje, ki obljublja zanimive nagrade! Dejstvo, da se spletna stran naloži v sistem, ne da bi aktivno kliknili povezavo, je lahko potencialno varnostna grožnja. Google ima vpeljane filtre, ki preprečujejo, da bi se okužene spletne strani sploh pojavile med rezultati iskanja, vendar se avtorji škodljivih kod in okuženih spletnih stran z vsemi močmi trudijo, da bi filtre obšli. Obstaja torej možnost, da se okužena stran pojavi med rezultati, kakor tudi, da se vnaprej naloži. Google seveda to možnost zanika in stavi na svoje filtre. Olajševalna okoliščina je, da funkcija deluje le v brskalniku Chrome, znano pa je, da te vrste okuženih spletnih strani, torej strani, pri katerih je za okužbo dovolj odpreti strani, največkrat izkoriščajo luknje v Internet Explorerju. Največkrat, ne pa vedno! V skrajnem primeru bi se zaradi delovanja funkcije dinamičnih strani uporabnik lahko okužil s škodljivo kodo, ne da bi okuženo stran sploh obiskal oziroma kliknil na povezavo do okužene strani. Kar je načeloma lahko velika težava, toliko bolj, ker se bo ta funkcija prej ali pozneje pojavila tudi v drugih brskalnikih.
Morda koga zanima, Zanima me | Sonja | 
februar 26, 2012 8:04 dopoldne | 
Comments Off on HEKERJI
Perite kosu ujutro kada se tuširate! Ako perete uveče, tokom noč‡i vaša kosa može prilično da se zamrsi i izgleda loše. Neposredno prije pranja, prstima nježno raščešljajte kosu.
Uzimajte svakodnevno multivitamin. To č‡e zadovoljiti potrebe vašeg tijela da bi moglo da stvara zdravu kosu. Imajte na umu da može da potraje nekoliko mjeseci da primjetite rezultate, nemojte se obeshrabriti!
Jedite namirnice bogate gvožč‘em (sočivo, pasulj, ostrige, spanač‡, suve šljive, suvo grožč‘e, nemasnu teletinu), I vitaminom C koji č‡e pomoč‡i vašem tijelu da apsorbuje gvožč‘e koje se nalazi u povrč‡u! Istrazivanja pokazuju da nedostatak gvožč‘a u organizmu ubrzava gubitak kose.
Opustite se! Stres je čest uzrok trajnog opadanja kose. Kada ste fizički ili emocionalno uznemireni, može da proč‘e 3 nedjelje do 6 mjeseci da bi primjetili nepovoljne posljedice na kosi. Zato, pronač‘ite način da se oslobodite stresa!
Poboljšajte rast kose tako što č‡ete zagrejati kokosovo ulje u mikrotalasnoj peč‡i 1-2 minuta. Nakon toga utrljajte ulje u korjen kose, ostavite da djeluje sat vremena, pa operite kosu. Ovim č‡ete poboljšati rast, jačinu i sjaj kose.
Korenina Maca se prideluje samo v visokogorju Andov na nadmorski višini med 3500 in 4500 metrov. Le pri teh pogojih lahko korenina Maca razvije svoje značilne in dragocene lastnosti. Pri gojenju Maca rastlin se ne uporablja pestcidov, herbicidov ipd. Pri žetvi rastlina Maca vsrka skoraj vse hranilne snovi iz tal in jih shrani v korenino. Že med gojenjem se ročno odstranijo možni škodljivci. Žetev poteka brez strojev. Ta nežen pristop do rastline ji omogoča naravno rast. Kvalitativno prvovrstna Maca z drugim imenom “Rumena Maca” je svetle barve in skoraj brez vonja.
Maca rastlini se pripisujejo pozitivni učinki na psihično in fizično sposobnost človeka. Rastlina Maca vsebuje hormonske spojine, ki po eni strani spodbujajo prekrvavitev medeničnega predela, po drugi strani pa vplivajo na nastajanje hormonov testosterona in estrogena. Radi jo imenujejo tudi naravna viagra.
Priporočen odmerek: 10 g dnevno (približno 2 zvrhani čajni žlički).
Prašek korenine Maca se lahko doda mleku, šejkom, jogurtu ali raznim sokovom.
Z rednim zaužitjem mace (priporočen odmerek je 3 – 10 g na dan) nam in našemu telesu storimo veliko uslugo. Koren mace ima sledeče značilnosti:
• telesu hitro dovaja energijo, povečuje vzdržljivost, blaži kronično utrujenost in zmanjšuje stres, tako ima pozitiven učinek na razpoloženje in mentalno pripravljenost
• izboljšuje spomin, umske in učne zmožnosti
• povečuje plodnost
• blaži menstrualne simptome
• v obdobju menopavze zmanjšuje hormonske motnje
• uravnava hormonska ravnovesja v telesu
• izboljša splošno počutje
• pomaga pri odpravljanju slabokrvnosti
• pospeši celjenje ran
• daje koži mladosten videz
• pripomore h krepkemu okostju in zobovju
• deluje kot antioksidant in antikarcinogen, torej zmanjšuje tveganje za nastanek rakavih tkiv in razvoj bolezni srca in ožilja
• pozitivno vpliva na povečanje mišične mase, mnogi športniki ga uporabljajo kot alternativo umetnim steroidom, za katere je znano, da imajo na telo lahko tudi mnoge nezaželene učinke
• ugodno vpliva na delovanje živčnega in krvožilnega sistema, krepi kosti in zobovje ter povečuje vitalnost srca
• uravnava krvni pritisk
Več kot dovolj razlogov, da maco vključite v svojo prehrano!
Prehladi se največkrat pojavljajo spomladi in jeseni, ko se mora telo prilagajati temperaturnim spremembam. Najbolj značilni bolezenski znaki so kašelj, bolečine v grlu, nahod, glavobol in boleči udi. Prehlad nam pomagajo premagati tudi različni domači pripravki, o katerih so govorile že naše babice.
KREPIMO ODPORNOST IN POVZROČIMO POTENJE
Cvetovi bezga pospešujejo potenje in izločanje seča ter spodbujajo delovanje imunskega sistema in preprečujejo prehlad. 2 čajni žlički bezgovih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode in po želji sladkamo z medom.
Cvetovi lipe povzročajo potenje in blažijo krče. Ne smemo ga uživati dolgo časa, saj nekatere študije kažejo, da bi stalno pitje lipovega čaja lahko škodovalo srcu. 2 čajni žlički prelijemo s skodelico kropa in ga večkrat na dan pijemo po eno skodelico. Po želji ga sladkamo z medom.
KREPIMO ODPORNOST IN PREPREČUJEMO VNETJA
Cvetovi kamilice blažijo vnetje pri prehladu, blažijo krče, pomirjajo in tudi pospešujejo potenje. 1 do 2 žlički prelijemo s kropom. Na dan je priporočljivo spiti 2 do 3 skodelice kamiličnega čaja.
Slamnik spodbuja imunski sistem pri različnih okužbah z virusi. Pri prehladu na začetku zaužijemo 50 kapljic izvlečka, naslednja 2 dneva pa po 20 kapljic na 3 ure, kasneje pa 3 krat na dan po 30 – 50 kapljic. Izvleček kupite v lekarni in se posvetujte s farmacevtom.
Å ipek vsebuje veliko vitamina C, ki krepi odpornost organizma. Plodovi šipka se uporabljajo tudi kot dodatek k različnim jedem in čajem, saj je zelo dobrega okusa. 2 čajni žlici zdrobljenih sadežev prelijemo s skodelico kropa in po 8 minutah precedimo. Po želji sladkamo z medom.
NARAVNI ANTIBIOTIKI
Hren v kombinaciji z medom pospešujejo izkašljevanje pri prehladu. Hrenovi pripravki so rastlinski antibiotiki proti okužbam sečil in dihalnih poti. Čajno žličko prelijemo s skodelico kropa ali pa jo dodamo solati.
Vodna kreša spodbuja odmornost in razkužuje. Odpornost bomo spodbudili, če bomo jedilno žlico kreše prelili z dvema skodelicama kropa in topel pripravek popili. Po potrebi čez 5 minut ponovimo.
Vodne kreše in hrena ne uporabljamo, če imamo težave s sluznico želodca, ledvicami, mehurjem ali želodcem.
Kapucinka krepi odpornost, razkužuje in ima antibiotične lastnosti. Uporaba je enaka kot pri hrenu.
vir: Zdravilna moč čajev
Pred uprabo domačih pripravkov se posvetite z zdravnikom ali farmacevtom.
TESNOBA – ANKSIOZNOST
Kako pride do tesnobe, kaj se takrat dogaja v možganih in kako jo lahko pozdravimo?
Verjetno o stresu in posledično tesnobi in paničnih motnjah veste kar precej … Mislim, da psihiatri poznajo bolj teorijo, mene pa zanima nevrološko stanje v glavi … morda kak nasvet, kako se tega čim bolj ognit … psihiatri znajo samo govoriti, da je treba odpraviti vzrok vzrok, zame pa je prenapeto življenje na sploh … delo, neplačniki … tega se pač ne da kar spremenit, kot bi žarnico zamenjal … Dolgo sem jedel coaxil, ampak se mi zdi, da vedno manj pomaga … benzodiazepinov se pa ogibam, ker vem, da so kratkotrajni, pa še odvisnost povzročajo. Zanima me torej, kako tehnično pride do tesnobe, se pravi, kaj konkretno dela stres v naši glavi? Če nisem preveč naporen. Hvala!
ODGOVOR
Anksioznost je duševno stanje, ko človeka preplavijo neprijetna občutja strahu, napetosti, zaskrbljenosti, tesnobe. Anksiozne (tesnobne) razpoloženjske motnje- kjer gre za ponavljajoče, vztrajajoče ter pretirano izraženo, zato moteče tovrstno razpoloženje, so pogoste med psihiatričnimi obolenji, treba pa jih je ločiti od zgolj občasne tesnobnosti/ zaskrbljenosti ali strahu kot del normalnih nihanj razpoloženja, ki se dogaja večini tudi zdravih ljudi. Mnogo pacientov s temi motnjami ima tudi telesne simptome, ki lahko zavedejo do zmotnih diagnoz ali pa je zato motnja premalokrat prepoznana in zato preslabo zdravljena. Generalizirana anksioznost se npr. pojavlja pri 3-15 % ljudi.
V osnovi ločimo naslednje tipe anksioznih motenj:
– anksioznost, povzročena z neko drugo osnovno telesno boleznijo;
– anksioznost, povzročeno z zlorabo psihoaktivnih snovi oz.drog;
– generalizirano anksiozno motnjo;
– panično motnjo;
– post-travmatsko stresno motnjo;
– prilagoditveno motnjo;
– socialno fobijo;
– obsesivno-kompulzivno motnjo (OKM)
Huda anksioznost lahko vodi tudi v samomorilno ali agresivno vedenje, brez ali ob pridruženi motnji , kot je depresija. Hud akutni stres je lahko sprožilec v tem primeru. Anskioznost se sicer pogosto pojavlja skupaj z depresijo in pa zlorabo alkohola in drog. Včasih se anksioznost pojavi kot svarilo pred depresijo.
Vzroki teh motenj so v interakciji med bio-psiho-socialnimi faktorji, kamor spada tako genetska predispozicija (večja ranljivost za stres ali večja odpornost), ki se izraža (vpliv tudi na gensko ekspresijo) v odvisnosti od situacij, dražljajev in vplivov okolja od samega spočetja in življenja v maternici dalje. Gre torej vedno za interakcijo: geni-okolje. Med tovrstne psihološke dejavnike okolja spadajo stres (posebej kronični), različne travme, posebej v zg. otroštvu, značilnosti vzgoje in družine – npr. posnemanje, prenos anksioznega vedenja staršev, strah in učenje občutka nemoči, stanja delovnega okolja, zadnje čase pa se vedno bolj raziskuje posreden vpliv družbeno-ekonomsko-političnega sistema/ okolja / mentalitete na pojavljanje veliko vrst različne psihopatologije, ki je v zadnjem času v precejšnjem porastu- tega genetski ali evolucijski dejavniki ne morejo razložiti. Sistem namreč vpliva na zdravje, tako telesno (npr. kronične bolezni, smrtnost novorojenčkov, življenska doba), še posebej pa duševno (depresije, anksioznost, zloraba drog, odvisnosti, pojav kriminalnega vedenja, nasilja v družbi), prek socialnih kategorij družbe, kot so: (dovolj že v dojemanju ljudi) neenakost, stopnja hierarhije, revščina, finančna skrb, nepravičnost, diskriminacija, stres/ tempo, prehrana, kvaliteta delovnega okolja- sužnjelastniške dimenzije izkoriščanja, namerno generiranje strahu, pomanjkanje varnosti, zaupanja, pravih informacij, delitve med ljudmi, mobing, odtujenost nasproti zaželeni intrinzični motivaciji in kreativnosti, tako v delovnih okoljih kot v odnosih, manjko soodločanja, participacije vsakega- s tem pomanjkanje občutka o (samo)nadzoru lastnega življenja, slabši šolski sistem, manjša ozaveščenost, nedostopnost in slabši zdravstveni sistem, prek tega vsega vplivana dinamik vzgoje v družinah, vrednostne in motivacijske podlage delovanja, mentaliteta, medijske manipulacije, kot npr. lažne umetne potrebe materializma, sebičnost, zavist nasproti zaželeni in blagodejni solidarnosti, vse to, kar ruši socialne podporne mreže ljudem, ruši kvaliteto medčloveških odnosov, ruši temeljne psihološke potrebe otrok in odraslih, ruši povezanost z zdravim naravnim okoljem itd itd.). Zaradi tega smemo in moramo govoriti celo o odgovornosti samega družbenega in ekonomskega okolja oz. sistema na psihofizično zdravje človeka, in da ne bo dvoma, govorimo o škodljivem vplivu kapitalizma, v primerjavi s pos. primeri in modeli družb blagostanja, kjer ni kriterij napredka več BDP in razčlovečen povampirjeni profit, ampak samo občutja notranjega zadovoljstva in sreče ter zdravje vseh državljanov in napredek vse skupnosti v harmoniji, ne samo kriteriji luksuza tistih, ki hkrati sedijo na petih jahtah!
Da, tovrstne vzroke iz okolja težje odpravljamo, nekaterih pa sploh ne – so izven naše moči kot posameznika- spremeni jih lahko samo povezana složna množica – lahko pa vseeno spremenimo, modificiramo naše soočanje in naše dojemanje le-teh stresorjev in odzive telesa, duševnosti, tako da si pomagamo z različnimi anti-stresnimi metodami relaksacijskih veščin, fizične aktivnosti, meditacije, ali čimbolj kreativnega delovanja, nabiranja znanja, emaptije, sočutja, dajanja, odpiranja za novo, upornosti, zaupanja vase, videti nekaj kot izziv in ne samo kot žrtev, vse kar nas bolje opremi z odpornostjo na zunanje stresorje, tako da se lažje spopadamo in jih morda odpravljamo ali da nam vsaj manj škodujejo. Seveda sem spada tudi ostala uradna terapija v primerih, ko zgornje ni zadosti. Morda bomo z boljšim poznavanjem genetskih dejavnikov nekoč uspeli ta del celo modificirati z gensko terapijo, kot to že velja pri nek. drugih boleznih. Psihodinamska teorija še razlaga, da gre pri vzrokih za konflikt med Id in Ego (potlačitev impulzov, s kasnejšim izbruhom), kognitivne teorije pa pravijo, da gre za precenjevanje potenciala nevarnosti, kar pomeni predstavljati si najbolj črne scenarije in se zato izogibati dol. okolju npr. Ansioznost je lahko tudi povezana z zlorabo substanc, od drog pa do dol. lekarniških prosto dostopnih preparatov, kot so nekateri rastlinski izvlečki, tablete pri prehladnih obolenjih, kofein, energetske pijače ipd., drugi dejavniki kot vpliv nezdrave prehrane- škodljiv vpliv enostavnih sladkorjev že pri materi v nosečnosti itd.
Če govorimo o bioloških oz. nevro-bioloških ozadjih tesnobnih motenj, kot končne posledice interakcije genov in omenjenih dejavnikov okolja, lahko rečem, da glavno vlogo pri simptomih anksioznosti igrajo noradrenalin, serotonin, dopamin in GABA živčni prenašalci (nevrotransmiterji). Vpleten je tudi t. i. CRH, ki vpliva na stresno os, kjer nastaja kortizol, stresni hormon. Nekaterih od teh je preveč, drugih premalo, v različnih področjih možganov lahko različno, torej gre za elektro-kemično neravnotežje, ki sproža nepravilno kroženje signalov/ impulzov in s tem procesiranje informacij v možganih, kar kodira spremembe naših čustev, mišljenja in telesnih (avtonomnih) odzivov (pretirano delovanje simpatičnega vegetativnega živčevja). S pomočjo slikanja možganov med aktivnostjo ugotavljajo, da je struktura v globini, del limbičnega sistema- amigdala (delno tudi periakveduktalna sivina), odgovorna za čustvovanje, zato ob motenem ravnotežju, tudi za patološko anksioznost (povišana aktivnost oz. večja občutljivost, nižji prag za neg. dražljaje, »grožnje« okolja). Skupaj z drugimi predeli limbičnega področja se amigdala povezuje s predčelnim (prefrontalnim) »kognitivnim« najnovejšim predelom možganov, vse te povezave oz. medsebojne aktivacije in vzorci učenja odzivov na strah, pa so pri anksioznosti motene (podobni vzorci nepravilnosti obstajajo tudi pri depresiji- ki je na nek način le druga plat iste medalje, odtod tudi podobno zdravljenje, ki je podobno pri obeh motnjah, le-ti popravi). Moderne raziskave preučujejo anksioznost tudi kot anticipacijo- predvidevanje, kjer bi lahko spremembe amigdale in cingulatne skorje (ki predvideva dogodke) vplivale na simptome in na verjetnost odziva na terapije. Ker je pretirano oz. spremenjeno aktivna stresna os, ker obstojijo neg. vplivi na imunski sistem ter prek direktne aktivacije s strani nek.centrov v možganih, lahko nastopa tudi hipertenzija (povišan krvni tlak) ali srčne aritmije, po določenem času nezdravljene motnje.
Simptomi: na splošno se diagnoza postavi, če strahovi, skrbi ali drugi spec. simptomi naraščajo in povzročajo resne motnje v dnevnem funkcioniranju oz. kvaliteti življenja.
Med telesnimi simptomi/ znaki se pri anksioznosti lahko pojavljajo pretirano potenje (roke,,,), tremor, prehitro utripanje srca, prehitra frekvenca dihanja, napetost mišic, psihično pa gre za pretirano napetost, zaskrbljenost, ki jo težko kontrolirajo, nemirnost, hitra odkrenitev pozornosti, počutijo se kot na robu, hitro se utrudijo, slabo se koncentrirajo, opisujejo občasen odklop, blokado misli, oz. kot bi naenkrat imeli prazno glavo, razdražljivost, nemir, glavoboli, motnje spanja; pri panični motnji so pridruženi še tipični simptomi med napadi panike, kot so hitro in močno razbijanje srca, potenje, bledica, tresenje, zadihanost, občutek dušenja, bolečina v prsih, slabost, omotica, vrtoglavica, nestabilnost, lahko izguba zavesti, strah pred izgubo nadzora, strah, da se človeku »zmeša«, strah pred smrtjo, mravljinci, oblivi vročine ali mrazenja, zamisli samomora; pri obsesivni-kompulzivni motnji (OKM) pa so tudi drugačni simptomi (vsiljive prisilne misli ali dejanja), ki smo jih opisali že na drugem mestu sekcije. Socialna fobija je specif. v tem, da gre še za pretiran strah pred socialnimi okolji ali nastopanjem, druženjem v javnosti, kar ovira funkcijo v šoli ali na delovnih mestih, ker se izogibajo situacij, ki to sprožajo. Ljudje se vseh teh simptomov in njihove pretiranosti zavedajo, a jih ne morejo kontrolirati. Post-travmatski sindrom je oblika, kjer je najbolj jasna povezava s hudo zunanjo travmo kot dogodkom, kjer pacienti vztrajno naknadno podoživljajo dogodek, ali kot spomini, v budnem stanju ali v spanju, kot nočne more ali kot t.i.»fleše« ali po notr. ali zun. namigih, asociacijah, zato tudi stalno izogibanje situacijam ali pogovorom na asociacije teh dogodkov, lahko imajo tudi splitveno čustvovanje, pozabo (amnezija) na dogodke med travmo, povečana razburjenost, težave s spanjem, izpadi jeze, slaba koncentracija, pretirana opreznost, čuječnost, samomorilna ali agresivna nagnjenja.
Za ločitev anksioznih motenj od drugih bolezni moramo upoštevati naslednje opcije: mnogo drugih psihiatričnih bolezni ima dol. podobne simptome, tudi mnogo odtegnitvenih abstinenčnih sindromov ali pa zastrupitev z drogami ali zdravili, lahko spominja vse tudi migrene, epi napade krčev ali podobne težave povzročajo druga obolenja možganov ali motnje spanja. Med vzroki anksioznosti je lahko neprepoznana druga telesna bolezen (sekundarna A), večinoma pa gre za primarno psihiatrično motnjo. Pri starejših od 50 let in pri mlajših moramo posebej pomisliti na kako drugo telesno splošno bolezen, pregledati vitalne znake, opraviti nevrološki pregled, izključiti pretirane padce glukoze, feokromocitom, delirij, možg. tumorje, porfirijo ali srčne artitmije.
Opraviti je dobro še krvne preiskave: hemogram, biokemija, testi ščitnice- TSH, analiza urina in EKG. Če nekdo pride na urgenco (težave z dihanjem, bolečine v prsih…), izključimo srčni infarkt in hujše bolezni dihal.
Sicer pa vam svetujem obisk psihiatra (lahko drugo mnenje, če nimate zaupanja v dosedanjega) in nato psihoterapevta. Seveda je trebao oceniti, če gre morda zraven še za depresijo (ima lahko med ljudmi zelo neprepoznane simptome, ne samo žalost, potrtost, ampak pomanjkanje volje, hotenja, odločanja, motivacije, energije, razdražljivost, jezavost, spremembe spanja, apetita ipd), potem bo morda zdravljenje drugačno.
Zdravljenje anksioznosti: svetujem zamejavo terapije, saj Coaxil ni najbolša opcija za anksioznost pri večini, gre za šibek atipičen antidepresiv. Najbolj se uporabljajo novejši antidepresivi- selektivni zaviralci privzema serotonina (SSRI) (npr. Cipralex, sertralin), ki povišajo nivo serotonina v možganih, kar deluje »pomirjevalno« na daljši rok, ali pa novejši SNRI antidepresivi (Efectin, Cymbalta npr), ki zvišajo nivo več različnih nevrotransmiterjev. Benzodiazepinov (BDZ) se načeloma ne uporablja več kot 6 tednov, le kot ojačevanje antidepresiva, na začetku jemanja SSRI npr. (ob začetku lahko več anksioznosti paradoksno, a je treba potrpeti nekaj tednov, da nastopi izboljšanje, če ne- sledi zamenjava ali dodajanje novega antidepresiva). Benzodiazepini privedejo namreč do odvisnosti in tolerance ter imajo škodljive efekte na motoriko, kognicijo (sploh v povezavi z alkoholom), ker generalno povečajo inhibicijo/zaviranje aktivnosti/ sedacijo prek efekta na GABA receptorje v možganih. Uporabljamo jih, če se le da, zgolj občasno- npr. za akutno zdravljenje paničnega napada ali nespečnosti. Včasih se uporablja še nekatere starejše antidepresive, buspiron, antiepileptike (npr. Lyrica) ali antipsihotike kot dodatno zdravljenje za težje ali rezistentne oblike ter nekatera zdravila za zniževanje krvnega tlaka za blažitev avtonomnih simptomov (potenje, tremor, krvni tlak, prehiter pulz).
Poleg tega svetujem še izogib kavi, pravim čajem in vsem prehranskim ali rastlinskim dodatkom, zdravilom, ki vsebujejo substance, ki lahko delujejo kot stimulativ (efedrin, pseudoefedrin…). Namesto BDZ lahko občasno poskusite z večjimi odmerki npr. Persen forte ali čaji, ki vsebujejo meto, meliso ipd.
Prognoza: anskioznost je večkrat kronično stanje (zaradi množice omenjenih dejavnikov/ vplivov/ vzrokov je posledice le- teh težko »izbrisati« oz. popolnoma re-programirati možgane v teh specifičnih motenih vzorcih delovanja nazaj v normalno), kar zahteva stalno oskrbo psiho- ali/in farmakoterapije, poleg zdravil je pomembna psihoterapija (kognitivno- vedenjska ali psihodinamska, ali redkeje, interpersonalna, družinska, skupinska). Najbolj učinkovita je kombinacija zdravil in psihoterapije dlje časa, kar re-programira možgane čimbolj k optimalni funkciji.
Svetujem še redno zmerno telesno aktivnost, vsaj 3x na teden in druge tehnike soočanja s stresom ter zmanjšanje škodljivih razvad in zdravo prehrano. To vse je tudi dobra preventiva, da se ne pridruši še depresija ali telesne bolezni.
Prognoza: tovrstne motnje imajo različne poteke pri različnih posameznikih, odvisno tudi od življenjskih situacij in zdravljenja, dela na sebi, od blagega, prehodno-začasnega pa do resnega in kroničnega poteka. Zgodnje zdravljenje izboljša prognozo in odpravlja omejitve v kvaliteti življenja in dela. Potrebno je tudi ozaveščanje in izobraževanje svojcev in bližnjih o tej bolezni za lažje sodelovanje, podporo in razumevanje ter socio-terapija – druženje z dobronamernimi posamezniki z veliko pozitivne energije in potenciala za sproščanje, kreativnost in smeh.
Tako, upam, da je vaši radovednosti zadoščeno in da bo pri zdravljenju sedaj večji uspeh!
Lepe pozdrave in srečno,
Simon Brežan, dr. med.
Važno je da shvatite nekoliko stvari o gnevu pre nego što rešite da ga se oslobodite. Kao prvo, bes je sasvim normalan proces koji omoguč‡ava ljudima da se razvijaju i prilagoč‘avaju. On sam po sebi ne predstavlja problem, ali može da izazove probleme ukoliko se njime na barata na ispravan način.
Bes je takoč‘e mešavina kako fizičkih tako i psihičkih promena. Naime, veliki nalet energije prolazi vašim telom usled osloboč‘enja hemikalij poput adrenalina. Onog trenutka kada je uzrok besa otklonjen nastupa trenutak kada morate da se nosite sa psihološkim efektima – sva ta energija je mora nekud da ode. Tada može da se desi da se iz vama nepoznatog razloga iderete na dete, mamu, muža, sestru, prijatelja ili da jednostavno slomite neki predmet. Ova poslednja opcija ponekad može da izazove samopovreč‘ivanje.
Alternativa ovome je da potisnete tu energiju do sledeč‡eg puta kada se naljutite. Ovo s druge strane može da za posledicu ima preterano izraženu reakciju na prilično bezazlenu situaciju ili dogač‘aj. Kada ovo shvatite može doč‡i do javljanja oseč‡anja stida ili frustracije ali i do dubljeg potiskivanja oseč‡anja.
S druge strane oslobač‘anje besa može da izazove prvo verbalnu, a zatim i fizičku agresiju, jer ne zaboravite da je i druga osoba ljuta na vas.
Ali, ipak postoji dijametralno suprotna strana besa. Zbog velike količine enrgije koju stvara bes može da bude užitak. Ovo oseč‡anje je pojačano ako vam proces ljutnje omoguč‡ava da se oslobodite frustracije ili ako ponašanje vam osobe sa kojom ste se suočili daje oseč‡aj moč‡i. zbog toga je veoma važno da prepoznate i obratite pažnju na ovu stranu problema – jer može da izazove zavisnost.
PREPOZNAJTE Å TA IZAZIVA BES
Bitno je da budete svesni i pozitivnih i negativnih oseč‡anja koje vam donosi bes. Prepoznavanjem pozitivnih i negativnih oseč‡anja povezanih sa besom pronač‡i č‡ete načine da se koncentrišete samo na one pozitivne. Naravno, pozitivne strane kod svake osobe su drugačije pa č‡e svakome odgovarati različita rešenja. Meč‘utim, neke strategije mogu da vam pomognu:
Bavljenje sportom
Učenje tehnika opuštanja
Vrištanje ili dranje na nekom mirnom udaljenom mestu, ne želimo da ljudi misle da ste ludi
Udaranje pesnicama po jastuku
Trčanje
Bilo koja od ovih aktivnosti može da bude otpusni ventil i da sagori negativna oseč‡anja koja su se nakupila.
TEHNIKE ZA OSLOBAčANJE OD BESA
Iako budete primenjivali gore navedene tehnike, još uvek č‡ete imati poteškoč‡a sa rešavanjem odreč‘enih situacija koje vas ljute. Ovo zahteva vežbu.
Prvo što treba da uradite jeste da na parčetu papira napišete sve situacije koje vas ljute. Zapišite tačno sa što više detalja šta je to što kod vas izaziva bes, to može da bude odreč‘ena situacija ili osoba, a može da bude i mnoštvo stvari koje niste razrešili. Kada to uradite postavite sebi sledeč‡a pitanja:
*Kakav dokaz imam da je to istina
*Da li postoji još neko tumačenje ove situacije koje č‡e dati drugačiji pogled na stvari
*Å ta mogu da preduzmem kako bih ovladao ovom situacijom
*Da je moj najbolji prijatelj u ovoj situaciji šta bih mu posavetovao
Ovo naravno neč‡e razrešiti problem, ali može da bude dobar početak, jer kada nas ovlada bes teško je realno sagledati situaciju. Zato ako se odreč‘ena situacija javi nenadano, a vi osetite kako vam raste pritisak okrenite se, udaljite i pokušajte da završite vežbu ako možete.
Ako vas bes ne proč‘e ni posle ovoga odvojite neko vreme i razmislite zbog čega ste zapravo ljuti. Naime, morate da otkrijete tačan uzrok da biste mogli da rešite problem. Shvatič‡ete da uzork svega najčešč‡e leži u osobi ali ne mora da znači da je to ista osoba zbog koje ste trenutno ljuti i sa njom č‡ete morati da rešite situaciju. Kada budete sigurni da vladate sobom i svojim temperamentom tada nač‘ite vremena i porazgovarajte sa tom osobom.
CUDSAIR TEHNIKA
Iako se na prvi pogled čini kao dugačka lista stvari koje treba da ispoštujete, a da se pri tom ne razbesnite plan profesora Ričarda Nelsona Džonsa mogao bi da vam pomogne. Reč je o strategiji CUDSAIR:
*Suočavanje
*Razumevanje
*Definisianje
*Traženje
*Slaganje
*Implementacija
*Osvrt
Važno je da se pre svega suočite sa problemom, a ne osobom. Izrazite prirodu problema i kako se oseč‡ate zbog toga. Raščistite sa sobom da je reč o problemu, a ne o osobi te da se zbog toga oseč‡ate na odreč‘en način. Dalje bitno je da pokušate da shvatite kako druga osoba gleda na čitavu situaciju. Pri tom se trduite da ne prekidate drugu osobu dok govori. Nakon toga definišite situacije u kojima se ne slažete. Ne raspravljajte se, več‡ se samo složite da se oko nekih stvari jednostavno ne slažete. Tako se definiše problem. Sledeč‡i korak je traženje rešenja, ovde možete da se razbesnite do mile volje, ali nikako ne napadajte drugu osobu na direktan način. Predložite što više moguč‡ih rešenja bez obzira koliko ona delovala neostvarivo u tom trenutku. Na kraju vam ostaje da se složite oko rešenja. To je verovatno najdelikatniji deo čitavog ovog procesa. Imajte na umu da rešenje neč‡e biti najidealnije, ali kakvo god da je bolje je od skupljanja besa. Na kraju, bitno je da se svi pridržavaju dogovorenog, šta god da se desi imate postignuti dogovor da vas podrži.
Nakon nekog vremena kada i ako sve profunkcioniše možete ponovo da sednete da popričate i da se osvrnete na čitavu situaciju kako biste poboljšali saradnju.
Banane in možganska kapAngleški in italijanski raziskovalci so prepričani, da konzumiranje treh banan dnevno lahko zmanjša tveganje za možgansko kap. Ena banana za zajtrk, ena za kosilo in tretja za večerjo bodo telesu ponudile dovolj kalija, da se za 21 % zmanjša tveganje za nastajanje krvnih strdkov. Znanstveniki trdijo, da bi s prehrano, bogato s kalijem (špinača, orehi, mleko, ribe), lahko preprečili številne možganske kapi ali pa vsaj ublažili njihove posledice.
Čeprav so nekatere starejše raziskave izkazovale prepričanje, da so banane lahko pomembne za nadzor krvnega pritiska in tako posledično možganske kapi, rezultati niso bili prav natančni. V najnovejši raziskavi pa so strokovnjaki analizirali podatke enajstih različnih študij, od katerih nekatere segajo še krepko v prejšnje stoletje. Ugotovili so, da 1600 miligramov kalija zmanjšuje možnost možganske kapi. Povprečna banana vsebuje približno 500 miligramov kalija, ki pomaga pri zniževanju krvnega pritiska in nadzoruje ravnotežje tekočine v telesu. Pomanjkanje kalija lahko pripelje do nepravilnega delovanja srca, razdražljivosti, slabosti ali prebavnih težav.
Iz zrelih banan pa si lahko naredimo tudi okusne bananine mafine.
Subscribe