ÄŒUFTE V PARADIŽNIKOVI OMAKI – hrvaÅ¡ko

Sastojci

250g
mljevene junetine

jedna
glavica luka

malo
soli

malo
bibera

malo
začinskog bilja po želji

jedna
kašika koncentrata od paradajza

malo
ulja

200g
svježih šampinmjona

dvije
kašike slatkog vrhnja

malo
mozzarella sira

Način pripreme

Izmješati meso, luk, začine, malo ulja i pire od paradajza. Oblikovati
manje kuglice i dobro ih uvaljati u brašno. Pržiti ih na srednjoj
temperaturi u več‡ zagrijanom ulju, tako da dobiju blago rumenu boju.

Zatim dodati ca. 100-200 ml vode (koliko želimo da imamo sosa). Ostaviti da
kuha na niskoj temperaturi 10 min. Ako bi bilo pregusto dodati još malo
vode i vidjeti dali je dovoljno začinjeno ( po potrebi jos dodati soli i
vegete). Zatim dodati šampinjone koje smo oprali i očistili. Ako su
sitni stavljati ih cjele, a ako su veliki prepoloviti ih.

Dodati vrhnje i dobro izmješati. Kuhati jos 5 minuta, a zatim dodati mozzarellu i skloniti sa pleha da se malo ohladi.

SLO – KOT PRILOGO DAMO PIRE KROMPIR, TESTENINE ALI KUHAN RIŽ. PA DOBER TEK!

”KAJGANA” S PARADIŽNIKOM – hrvaÅ¡ko

četiri
zrela paradajza

četiri
kašike octa

malo
soli

malo
bibera

osam
svježih jaja

četiri
kašike mlijeka

50g
maslaca

Za ukras

osam
kriški hljeba

50g
maslaca

Način pripreme

Sat prije pripremanja jela uroniti paradajz u vruč‡u vodu.
Oguliti ga, pa razrezati na četiri komada. Odstraniti sjemenke i sok, pa ga još narezati na manje komade.
Dodati ocat, so i biber.
Pustiti da tako stoje oko pola sata.

Za to vrijeme kriškama hljeba odrezati vanjsku koru.
Prepržiti ih na maslacu i poslagati na tanjire.

U posudi rastopiti maslac, dodati paradajz i malo promiješati.
Posebno umutiti jaja s mlijekom i solju.
Dodati ih paradajzu, pa promiješati.

Kad se jaja počnu stiskati dodati biber.
Kada su gotova, jaja razdjeliti po tanjirima.

KAKO IZBOLJÅ ATI SPANEC?

Je ravno danes za vami noč, ko se vam zdi, da ste resnično spali le dobro uro ali dve, preostalih pet pa ste se nemirno premetavali po postelji?

Spanec je za človeka nujno potreben, a njegovega pomena se zavemo šele, ko nam ga primanjkuje ali kadar čutimo potrebo po njem. Na fiziološki ravni se pomanjkanje spanja lahko odraža v obliki motnje v delovanju prebavil, obtočil, ali srca, na psihološki ravni pa v pešanju spomina, zbeganosti in razdražljivosti.

Vpliv okolja

Naturopat in fitoterapevt Gustave Mathieu, avtor knjige Izboljšajmo svoje spanje, poudarja, da na ritem spanca ne vplivata le dan in noč, ampak tudi menjava letnih časov, geografska širina, položaj zvezd in drugi vplivi, kot so temperatura okolja, važnost zraka, elektromagnetni pojavi, nadmorska višina, celo veter.

Predvsem sta pomembna položaj postelje in naša lega med spanjem, saj je zemeljsko magnetno polje poglavitni dejavnik biološkega delovanja našega organizma. Najboljši položaj postelje je, če obrnemo vzglavje proti severu, tako da ima človek noge proti jugu, kar mu omogoča, da nemoteno diha in da se med spanjem dobro počuti.

Opazujte naravo in svoje telo

“Da bi se po spancu počutili resnično spočiti, mora imeti tri bistvene lastnosti: biti mora dolg, globok in reden,” pravi Mathieu, ki problematizira vsakršno hoteno kratenje spanca na račun dela in podaljševanje budnosti s pomočjo poživil, kar dolgoročno lahko povzroči tesnobna stanja in živčna obolenja.

Potrebe po spanju se razlikujejo glede na spol, starost in anatomijo, predvsem pa so odvisne od vsakega posameznika, zato je ključno, da spanje prilagodite svojim osebnim potrebam. Idealni odmerek spanja boste našli z opazovanjem reakcij svojega telesa in narave. V času enakonočja na primer težite k sedmim uram spanja, medtem ko se v poletnem času ta doba lahko skrajša, pozimi pa podaljša. Bolj kot dan je za spanje primerna noč, saj poleg nočne tišine na spanec ugodno vplivata še hlad in ioniziranost atmosfere.

Delo in skrbi

Velikokrat je žal spregledano dejstvo, da je kakovost vašega spanja odvisna od vašega dela in dnevnih skrbi. Med preživetim dnevom in spancem v naslednji noč obstaja namreč neka stalna povezanost. Po napornem dnevu vas spanec, ki bo sledil, ne bo odpočil. Tako ne zadostuje, če le dovolj spimo, ampak je treba spati tudi dovolj dobro. Skušajte se izogibati preobremenitvam, ki so lahko posledica slabe organiziranosti pri delu, predvsem pa ne živite živčno. V svoje življenje poskusite vnesti ravnovesje in harmonijo.

Nekaj nasvetov za izboljšanje spanja:

1. Po večerji si privoščite krajši sprehod.
2. Pred spanjem se sprostite s katero od dihalnih tehnik ali si privoščite toplo kopel.
3. Iz glave poskusite odstraniti vse, kar vas skrbi in muči. Mračne misli zamenjajte s spomini iz svojega življenja, ki vam na usta izvabijo nasmešek.
4. Zaradi menjavanja zraka se poskusite navaditi spati vsaj pri priprtem oknu.
5. Poskrbite za ustrezno vlažnost zraka.

KREPÄŒILNI NAPITKI

Za splošno krepitev in varovanje pred okužbami lahko uporabimo krepčilne napitke. Odličen krepčilni pripravek, ki krepi imunski sistem, hkrati pa deluje kot antibiotik, je česnova tinktura. Å e posebej dobro preprečuje pojav prehlada.

Česnova tinktura

Olupimo 250 g česnovih strokov, narežemo jih na drobno. Namakajmo 14 dni pri sobni temperaturi v 1 litru 70-odstotnega alkohola. Vmes pogosto pretresemo. Po 14 dneh iztisnemo sok, precedimo in shranimo v temno steklenico. Dobro zapremo. Tinktura je uporabna 1 leto. Za preprečevanje prehlada jemljite 3-krat na dan po 10 kapljic pred obroki.

Napitek iz kreše

1 žlico iztisnjenega soka vrtne kreše raztopite v 5 žlicah pinjenca ali mineralne vode in 1 teden pijte po 1-krat na dan. Če imate občutljiv želodec, se tej terapiji odrecite – kreša ga namreč draži.

Limonada

Če že čutite, da boste zboleli, privoščite telesu veliko količino C vitamina. Naredite sok iz 3 limon in 3 pomaranč. Popijte nerazredčeno. Terapijo z limoninim sokom ponavljajte po petkrat na dan, dokler se prehlad ne pozdravi.

POPOLNOMA NARAVNI ANTIDEPRESIVI – II.

Ker je letošnja zima še posebej bogata s sivino, meglo in dežjem, si preberite, po katerih naravnih antidepresivih morate posegati, da bodo vaši dnevi drugačni.

Da veliko ljudi trpi zaradi depresije, ni nobena skrivnost, narašča pa delež ljudi, ki zaradi nje obiščejo zdravnika in se odločijo za zdravljenje z antidepresivi. Včasih pa ne gre za depresijo, marveč za slab dan, dva ali tri in takrat si lahko pomagate drugače.

Družite se z ljubljenčkom

Raziskave kažejo, da hišni ljubljenčki (prednjačijo psi in mačke) izjemno dobro vplivajo na duševno zdravje ljudi – vedno so veseli svojih lastnikov in niti vprašati jih ni treba, ali jih lahko počohate. Glajenje vašega ljubljenčka sprošča vaš nakopičeni stres in vzbuja pozitivno razpoloženje. Tudi gibanje skupaj z ljubljenčkom dobro vpliva na razpoloženje, zato naj bo vajin sprehod zabava, ne obveznost.

Zaposlite roke

Najbolje tako, da jih zraven še malo zapackate! Presajanje rož, ukvarjanje z bonsajem, peka piškotov, vezenje gobelinov … Poleg tega, da roke uživajo v delu, lahko sproti uživate v tem, kar nastaja, pa naj bo piškot ali ikebana! Pospravljanje spremlja prevelik občutek dolžnosti, zato ga ne štejte pod naravni antidepresiv.

Hrana za srečo

Tudi hrana lahko izjemno pomembno vpliva na počutje. Spomnite se samo, kaj naredi košček čokolade, ko ga najbolj potrebujete! Čokolada naj bo vedno temna, ker je zdrava, vendar z njo ne pretiravajte, da ne boste pozneje zamorjeni zaradi pridobljenih kilogramov. Nedavne raziskave so pokazale povezavo med uživanjem nenasičenih maščob (omega 3 in 6) in depresijo – visoka raven maščob omega 6 in nizka raven omega 3 sta eden od krivcev za slabo razpoloženje, zato ju je treba uravnotežiti. Vir maščobnih kislin omega 3 so predvsem ribe in oreščki, vir kislin omega 6 pa sončnična semena in olje, druga rastlinska olja … No, če se boste občasno pregrešili s pokovko, se lahko potolažite, da njeni ogljikovi hidrati dvigujejo raven vašega serotonina.

Gibanje je obvezno

Zelo učinkovit način, kako sprostiti tesnobo in napetost, je tudi telesna dejavnost. Če ste ljubitelj vadbe, kot sta joga in pilates, ji dodajte bolj dinamično obliko razgibavanja, kot so tek, ples, kolesarjenje, sprehod … Nekaj, kar vas bo pošteno preznojilo! Med vadbo telo proizvaja endorfine, ki jih poznamo tudi kot hormone sreče.

Nasmejte se

Ste se že kdaj vprašali, kako se počutite, potem ko se dobro nasmejite? Najverjetneje odlično, pa tega sploh niste opazili, saj smeh sprošča in osvobaja pritisk tako na telo kot dušo. Ne podcenjujte smeha, kajti pameten je tisti, ki se smeje dovolj, pa naj bo to ob branju stripa, gledanju romantične komedije ali poslušanju šal.

Poiščite si družbo

Ko začutite, da postajate potrti, se nikar ne zapirajte vase in umikajte svetu. Ne razmišljajte, da ste v slabi koži in da vas takšnih nihče ne bo prenašal. Nihče ne vztraja pri tem, da ste popolni, še najmanj pa prijatelji, ki vas imajo radi tudi, ko vam gre vse narobe. Ko ste v družbi, pa ne pestujte zgolj svoje žalosti, ampak se zamotite s pogovorom, poslušanjem, hm, morda pa kdo drug potrebuje vašo pomoč in ste lahko koristni. Kakorkoli, v mračnih trenutkih proč s samoto!
Poiščite si družbo!

Pojdite na sonce!

Kjerkoli že sije. Če ste iz Ljubljane, je ta točka obvezna za reševanje razpoloženja – vsaj enkrat na teden!

WordPress Themes