KAKO NEVAREN JE VAGINALNI IZCEDEK

Vaginalni izcedek je v normalnih količinah povsem zdrav, saj se na ta način vagina čisti in ohranja ustrezno ravnovesje. Da je nekaj narobe, pa posumimo, ko izcedek postane obilen, spremeni barvo ali vonj. Na katere težave kaže ‘nezdrav’ izcedek?

Ženski spolni organi

S pomočjo izcedka vagina skrbi za ustrezno higieno, vendar pa je neobičajen izcedek pokazatelj določenih zdravstvenih težav.
Pri zdravih ženskah se vagina s pomočjo izcedka čisti in skrbi za svojo floro, zato je ta nekaj čisto običajnega. Vaginalni izcedek je pri zdravih ženskah mlečne strukture, bele ali prosojne barve, ima rahel vonj, ko se osuši na spodnjicah pa postane rahlo rumenkaste barve. Količina izcedka pa se razlikuje od ženske do ženske. Sicer na količino izcedka vplivajo še dejavniki, kot so menstrualni cikel, čustveni stres, nosečnost, jemanje določenih analgetikov ali pomirjeval, spolna vzburjenost, dojenje, ovulacija in določene diete.
Količina in lastnosti izcedka se med menstrualnim ciklusom razlikujejo od ženske do ženske. Neobičajen izcedek torej lahko najbolje opazi ženska sama, saj bo sama lažje ugotovila, kdaj je postal drugačen.
Ko je izcedek znak določene bolezni, se zgodijo številne spremembe – izcedek postane obilnejši, voden ali sirast, barva postane sivkasta, zelenkasta ali rumena, vonj pa postane izjemno neprijeten. Če so prisotni še srbečica, zbadajoč občutek, bolečina med spolnim odnosom ali pekoč občutek, čim prej obiščite zdravnika. Sicer pa preverite, katera bolezenska stanja najpogosteje povzroča neobičajen vaginalni izcedek
Prekomerno umivanje intimnih predelov ne bo odpravilo neobičajnega izcedka, zato je veliko bolje, če poiščete vzrok in težavo odpravite.

Bakterijska vaginoza

Do bakterijske vaginoze pride, ko se bakterije, ki tvorijo normalno vaginalno floro, prekomerno razmnožijo. Simptomi vključujejo sivkast izcedek z značilnim vonjem po ribah ter razdraženost in pekoč občutek v predelu vulve in vagine, ki pa se še okrepita po spolnem odnosu. Bakterijska vaginoza ne spada med spolno prenosljive bolezni, z antibiotiki pa jo je mogoče hitro odpraviti.

Vaginalna kandidiaza

Gre za infekcijo, ki jo povzroči kvasovka Candida alicans, ki sicer živi v ustih, prebavilih in v nožnici, torej v vlažnem okolju. Vaginalna kandidiaza se kaže z belim mlečnim vaginalnim izcedkom, razdraženostjo in srbečico na predelu vulve in vagine ter sramnih ustnic. Pogosta je tudi bolečina med spolnim odnosom in uriniranjem. Infekcija se pogosteje pojavlja pri ženskah, ki jemljejo antibiotike, so noseče ali imajo sladkorno bolezen. Zdravljenje temelji na uporabi protiglivičnih mazil.

Trihomoniaza

To infekcijo povzroča bakterija Trichomonas vaginalis, spada pa med spolno prenosljive bolezni. Kaže se z obilnim in vodenim izcedkom rumenkaste ali zelenkaste barve, ki ga spremljata neprijeten vonj in bolečina med spolnimi odnosi in uriniranjem. Simptomi se ne pojavijo takoj, ampak šele po dolgi izpostavljenosti bakteriji.

Klamidija

Klamidija prav tako spada med spolno prenosljive bolezni, povzroča pa jo okužba z bakterijo Chlamydia trachomatis. Simptomi, ki spremljajo klamidijo, če se sploh pojavijo, vključujejo rumenkast in mlečni izcedek, ki spominja na sluz in je neprijetnega vonja, bolečina med uriniranjem in spolnim odnosom ter bolečina v spodnjem delu trebuha. Če klamidija ni zgodaj odkrita in pravočasno zdravljena, lahko resno poškoduje reproduktivne organe.

Gonoreja

Gonorejo povzroča Neisseria gonorrhea in prizadene uretro oziroma sečevod, maternični vrat, anus, rektum, žrelo in organe v predelu medenice, včasih pa celo očesno veznico. Simptomi vključujejo vaginalni izcedek z intenzivnim vonjem, bolečino med uriniranjem, povišano telesno temperaturo in mrzlico ter neredne menstrualne krvavitve. Če gonoreje ne zdravimo, lahko preraste v medenično vnetno bolezen in je lahko celo vzrok za neplodnost.

Genitalni herpes

To spolno prenosljivo bolezen povzroča virus herpes simplex II, prepoznamo pa jo po drobnih ali nekoliko večjih vodnih mehurčkih na predelu genitalij. Prav tako se pojavijo voden vaginalni izcedek, srbečica in razdraženost v prizadetem predelu ter bolečina med spolnim odnosom in uriniranjem.
ginekološki stol
V primeru težav ne oklevajte z obiskom pri ginekologu! Nekatere bolezni namreč vodijo tudi v neplodnost.

Pozabljeni tamponi ali drugi predmeti

Pozabljeni tamponi in drugi predmeti, ki jih je mogoče vstaviti v nožnično odprtino, lahko povzročijo temen izcedek z intenzivnim smrdečim vonjem. Gre za znak infekcije, ki ga v nobenem primeru ne smete prezreti, saj je to stanje izjemno nevarno in lahko vodi v toksični šok ali septikemijo, posledica katere je lahko tudi smrt.

Okuženi maternični vložek

Maternični vložek se lahko tudi okuži, kar lahko povzroči nastanek gnojnega izcedka in občutljivost nožnične odprtine. V tem primeru takoj poskrbite za odstranitev materničnega vložka.

Atrofični vaginitis

V obdobju po menopavzi količina estrogena v telesu pomembno upade, posledično pa pride do sprememb v vaginalnih tkivih. Atrofični vaginitis se kaže z vodenim izcedkom, ki je lahko tudi rahlo krvav, vnetjem vagine in tanjšanjem ali atrofijo tkiv. Atrofični vaginitis je mogoče odpraviti z uporabo lokalnih krem, ki vsebujejo estrogen.

Rak materničnega vratu ali vagine

Čeprav redko, je lahko rak spodnjih genitalij vzrok večjih količin izcedka, ki je lahko voden, rožnat, rjavkast, krvav in smrdeč. Sicer pa se tovrstna raka v prvem in drugem stadiju, poleg z že omenjenim simptomom, kažeta še z zunajmenstrualnimi krvavitvami in krvavim izcedkom, ki je obilnejši po spolnih odnosih, v tretjem stadiju pa se poleg naštetih simptomov pojavijo še bolečine v spodnjem delu trebuha, križu, težave pri odvajanju seča ali blata.
Ne glede na to, kateri vzrok sumite, ob pojavu kakršne koli spremembe v barvi, vonju, teksturi ali količini vaginalnega izcedka ali pa bolečine, ki ne pojenja, čim prej obiščite zdravnika.

ÄŒESEN ZA ZDRAVJE

Danes so redke rastline, ki so vsesplošno poznane in tako zelo uporabne kot česen, ki se že tisočletja uporablja v zdravilne namene. Dolgo so ga namreč uporabljali le kot zdravilo in ne kot začimbo. Tako česen že od pradavnine velja za eno najučinkovitejših naravnih zdravil za odpravljanje črevesnih zajedavcev ter lajšanje težav z dihanjem in prebavo.

Česen je značilnega vonja, sladkastega in pekočega okusa. Njegov širok spekter delovanja pripisujejo več kot 200 biološko aktivnim učinkovinam, med katerimi sta najpomembnejši alicin in eterično olje. Zaradi žveplovih sestavin v eteričnem olju ima neprijeten vonj, a brez njih ni zdravilen. Pripravki brez vonja so zelo učinkoviti, saj je vonj le prikrit, kar se doseže z ustrezno tehnološko obliko. Česen, med drugim, vsebuje še kalij, kalcij, fosfor, selen, precej velike količine vitaminov B in C ter beljakovine.

Česen je bolj učinkovit kot tavžentroža

Česen je diaforetik, ekspektorans, spazmolitik, antiseptik, bakteriostatik, antimikotik, antivirotik, hipotenziv in antihelmintik.

Znanstveniki so v številnih raziskavah ugotovili, da so sestavine v česnu koristne za srce, ker znižujejo krvni tlak, preprečujejo nastajanje holesterola v jetrih, znižujejo raven škodljivega holesterola in dvigujejo ravni koristnih lipoproteinov velike gostote krvi. Česen znižuje povišan krvni tlak, saj kot diuretik spodbuja izločanje urina in širi krvne žile. Visok holesterol pa znižuje približno tako uspešno kot zdravila na recept. Že polovica česnovega stroka na dan lahko zniža visok holesterol za 9%. Glede holesterola strokovnjaki domnevajo, da je ob uživanju česna zavrto njegovo nastajanje v telesu, hkrati pa naj bi bilo pospešeno tudi njegovo izločanje z žolčem. Česen zavira nastajanje krvnih strdkov in povečuje hitrost, s katero se le-ti razkrajajo. Ker česen pripomore k redkejši krvi, lahko prepreči težave s krvnim obtokom, kap, bolezni srca in trombozo.

Med znanimi rastlinskimi antibiotiki sodi česen zagotovo med najučinkovitejše, saj pomaga proti streptokokom, tifusu in paratifusu ter proti različnim glivicam in virusom. Primerjalne raziskave z antibiotiki so pokazale, da česen bolje učinkuje proti bacilom in stafilokokom. Tako ima antibiotično delovanje in učinkovanje proti bakterijam, virusnim ter glivičnim okužbam, kot so na primer vse vrste vnetij v prsnem košu, nahod, gripa, vnetje ušes, vnetja ustne votline, ter blaži tudi katar in herpes.

Lahko ga uživamo presnega, da odmašimo zamašen nos in ublažimo druge simptome prehlada. Učinkovito blaži tudi vnetja prebavil, kot so vnetje želodčne in črevesne sluznice ter griža. Česen v črevesju preprečuje gnitje, tako da olajša razmnoževanje mlečnokislinskih bakterij, to pa pripomore k ravnotežju črevesne flore. Takšno delovanje česna preprečuje nastajanje črevesnih plinov, raznih krčev, drisk in širjenje škodljivih sestavin, ker preprečuje, da bi se absorbirale in s tem prodrle v kri, prek katere bi lahko povzročile motnje v organizmu.

Znanstveniki so dokazali vpliv česna na črevesne parazite, zato ga lahko uporabljamo proti njim, ima pa tudi učinek detoksifikacije in čisti kri. Opazili so, da pri rudarjih, ki so uživali večje količine česna, ni prišlo do zastrupitve s svincem. Česen je zelo učinkovit pri slabokrvnosti, utrujenosti in onesnaženem okolju. Pomlajuje možgane in imunski sistem. Najnovejše japonske raziskave na živalih kažejo, da uživanje česna lahko obnavlja možganske in imunske funkcije pri starih podganah, torej tiste funkcije, ki slabijo s staranjem. Česen lahko celo pomaga preprečevati in zmanjševati Alzheimerjevo “senilnost”. Zavira tudi splošno propadanje telesa, ki ga pospešujejo napadi prostih radikalov na celice.

Ker ima česen antioksidativno lastnost, pomeni, da deluje tudi kot zaščita pred rakom. To potrjuje tudi mnenje Ameriškega inštituta za raziskavo raka, kjer postavljajo česen na prvo mesto seznama tistih prehrambenih proizvodov, ki lahko preprečujejo nastanek nekaterih vrst raka. Na Kitajskem so statistike potrdile, da se na področjih, kjer zaužijejo velike količine česna, rak na želodcu najmanj pojavlja, z raziskavami med ljudmi v Shandongu na Kitajskem, kjer je največ primerov želodčnega raka na svetu, pa so ugotovili, da redno uživanje česna deloma varuje pred to boleznijo. Danes raziskave na živalih kažejo, da sestavina česna, imenovana alidisulfid, preprečuje rast malignih tumorjev.
Česen tudi uravnava sladkor v krvi in tako blaži starostno sladkorno bolezen. Pri težavah z aknami ali blagim kožnim vnetjem pa lahko sveže stroke česna neposredno vtiramo v kožo.

Včasih tudi kakšna težavica …

Splošni stranski učinki, ki se pojavijo ob uporabi česna, so lahko pri ljudeh goreč občutek v ustih in želodcu, driska ter bruhanje. Pri nekaterih ljudeh izzove tudi alergije, pri občutljivih pa migrene. Lahko moti zdravljenje s hipoglikemiki, zdravili za znižanje sladkorja v krvi in antikoagulansi ter zdravili zoper strjevanje krvi, stopnjuje protistrjevalni učinek protivnetnih zdravil ter zveča delovanje nenasičenih maščobnih kislin omega-3.

V korist našega zdravja je česen priporočeno uživati predvsem v obliki raznih pripravkov, ki vsebujejo dragocena česnova olja, po zaužitju pa za seboj ne puščajo neprijetnega zadaha po česnu. Tako je proti okužbam črevesja in dihal ter za preprečevanje težav z ožiljem priporočeno zaužiti 40 do 50 kapljic tinkture na osnovi česna ali pa 1 do 3 tablete ali kapsule s česnom (300 mg, na voljo v obliki brez vonja) na dan. Proti črevesnim zajedavcem pa je priporočljivo zaužiti 100 do 250 mg suhega izvlečka česna na dan. V primeru zdravljenja s česnom je namreč potrebno zaužiti velike količine le-tega (deset ali več strokov dnevno), in ker žveplove spojine v česnu hitro izhlapevajo, nastane neprijeten zadah, ki ga sicer lahko preženemo z žvečenjem peteršilja. Da se torej izognemo nezaželenim posledicam česna in žvečenju peteršilja, ga raje uživajmo v obliki prehranskih dopolnil, vseeno pa vsak dan pojejmo vsaj en strok česna.

Zgodovina uporabe česna:

* Ostanki česna so najdeni že v pečinah izpred 10.000 let, sumerske ploščice iz leta 3.000 pred našim štetjem pa že priporočajo njegovo uporabo.
* Zanimivo je, da so Egipčane imenovali “smrdljivi narod”, ker so v velikih količinah uporabljali česen. Bil je tako zelo cenjen, da je služil kot denarna valuta. Takrat so celo sužnje vrednotili s česnom in tako je en zdrav suženj veljal 5 kg česna. Egipčani so česen dobesedno častili, saj so glinene modele česnovih gomoljev postavili v Tutankamonovo grobnico. Sužnji, ki so gradili piramide, so dobivali velike količine česna, ker so njihovi lastniki ugotovili, da če jih hranijo s česnom, delajo več in so bolj vzdržljivi, hkrati pa jih zaščitijo pred raznimi nalezljivimi boleznimi, ki so takrat terjale smrt množice ljudi.
* Najstarejši znani medicinski zapisi, Ebersovi papirusi, poudarjajo, da je “česen dober proti glavobolu, pikom mrčesa, menstrualnim težavam, črevesnim glistam, tumorjem in srčnim težavam” ter navajajo 22 receptov za zdravljenje s česnom.
* Grki so česen uporabljali v času priprav na olimpijske igre, da bi si zagotovili dovolj moči. Tako so ga borci, tik pred končno borbo, zaužili, da bi z njegovim vonjem prestrašili svoje sovražnike. Celo v Odiseji je navedeno, da je Odisej užival česen. Grški zdravnik Hipokrat pa predpisuje “česen proti zaprtju, kopičenju vode v organizmu, vnetju, raku, gobavosti, za celjenje ran in proti težavam s prebavo ter raku na maternici”.
* Rimski zgodovinar Plinij starejši (1. st.) svetuje uživanje česna celo proti 61 različnim boleznim, medtem ko ga Diskorides priporoča le proti poapnenju žil in srčnim težavam.
* Indijanci so česen uporabljali proti raku in gobavosti, v srednjem veku pa je menihom služil kot zaščita pred kugo.
* V času prve svetovne vojne, ko še niso poznali penicilina, so ruski vojaki uporabljali česen za celjenje ran. V drugi svetovni vojni, ko je bil penicilin že v uporabi, vendar ga ni bilo dovolj, pa so česen masovno uporabljali proti infekcijam in zastrupitvi. Zato ga imenujejo tudi “ruski penicilin”. Sicer pa je česen skozi zgodovino dobil še mnogo drugih imen, kot na primer “madžarska limona”.
* Ljudje so kmalu spoznali, da je česen izredno učinkovito sredstvo proti infekcijam, katerih izzivalci so amebe in paraziti, ki se lahko najdejo v vodah iz okuženih vodnjakov.
* Do leta 1940 česna v Ameriki niso sprejemali, našel se je le v poganskih jedeh delavskega razreda. Kasneje so spoznali njegove vrednote in ga umestili v svoje recepte kot pomembno sestavino, ne le kot manjšo začimbo. Danes pa se Italijani trudijo, da bi ga umaknili iz mediteranskih jedi.

MOJE BRANJE V DECEMBRU

Že nekaj časa imam na mizi knjigo, ki jo je napisal Barack Obama z naslovom POGUM za UPANJE. Opisuje svoje politične začetke in kako težko se doseže napredek v ameriški notranji politiki. Moram priznati, da me začetek knjige ni ravno ”potegnil”, zato me precej branja še čaka.

ZELJE ZA PREBAVO IN POSTAVO

Kako zdravo je zelje, so vedele že babice, ki so ga pogosto dodajale na jedilnik. Danes ga kot pomemben dodatek pri zdravljenju marsikatere bolezni priporoča tudi sodobna medicina.

Zelje pomaga pri težavah z zaprtjem, razjedi na želodcu, vnetju debelega črevesja, glavobolu, prekomerni teži, kožnim izpuščajem, artritisu, raku na debelem črevesju … Seveda pa naj bi ga uživali prav vsi, bolj ali manj zdravi.

Zdravilne lastnosti

Zelje je prepolno vlaknin, vitaminov in mineralov: kalija, železa, magnezija, žvepla (od tod značilen vonj oziroma smrad po zelju), bakra, natrija, fosforja in ogromno vitamina C, vitamina B, K, U … Lahko ga uživamo surovega (v solati) ali kuhanega, največ hranilnih snovi pa je v sveže okisanem zelju, ki s svojimi mikroorganizmi pospešuje presnovo in prebavo ter izločanje strupenih snovi iz črevesja. Njegovo izjemno delovanje na črevesno floro odstranjuje zajedavce in poskrbi za razstrupljanje telesa ter hkrati preprečuje nastanek raka na črevesju, ker se škodljive snovi hitro izločajo iz telesa.

Zelo priporočljivo je tudi pitje soka iz svežega zelja, ki spodbuja delovanje trebušne slinavke in pozitivno vpliva na črevesno sluznico. Vedno mora biti sveže pripravljen, nikoli postan, sicer nastopijo prebavne motnje, lahko mu dodamo nekaj vode ali jogurta, potem ko smo ga stisnili v sokovniku. Kozarec takšnega soka na tešče pomaga pri gastritisu, ulkusu na želodcu, prebavnim motnjam, nespečnosti, vnetim dlesnim in dihalnim potem. Zeljna solata ali kozarec zeljnega soka pomagata pri crkljanju mačka, zeljni listi pomagajo pri zniževanju telesne temperature (obloge iz listov zamenjajte na dve uri), pri oteklinah in pri razširjenih ali popokanih žilah. Obloge iz zeljnih listov naredimo tako, da liste poravnamo z valjanjem, ker se bolje oprimejo površine.

Zdravilne lastnosti

Zelje v prehrani

Jedi, kot so sarma, jota, segedin golaž ali zelje kot prilogo, dobro poznamo, zeljna solata je nepogrešljiva spremljevalka poletja, obstaja pa še veliko drugih načinov, kako pripraviti okusno zeljno jed.

Recept: Zeljne krpice z ozkimi rezanci

– srednje velika zeljna glava
– 2 žlici olivnega olja
– 1 srednja čebula ali pol majhne
– 1 strok česna
– sol, začimbe (kumina po želji)
– slanina (po želji)
– testenine

Na olju prepražimo čebulo, na koncu dodamo česen in ga pražimo, dokler ne zadiši. Po želji dodamo slanino in jo prepražimo, lahko pa zgolj začnemo z zeljem, ki smo ga poprej narezali na krpice in dušili približno dvajset minut. Na polovici jed solimo in ji dodamo začimbe ter vodo (lahko tudi jušno osnovo), da zeljne krpice ostanejo sočne, vendar v vodi ne smejo plavati. Skuhamo testenine in vanje dobro vmešamo krpice, postrežemo po nekaj minutah, ko so testenine že prepojene z zeljno omako. Dober tek!

PREIZKUSITE KDAJ NARAVNE ANTIBIOTIKE – (hrvaÅ¡ko)

Kada su u pitanju ljekovite tvari, prirodna medicina nam ih nudi u zaista širokom rasponu. Postoje mnoge vrste lijekova iz prirode, različite jačine i za različitu namjenu. Donosimo vam neke od njih!

Ulje origana

Ulje origana je kralj prirodnih antibiotika. Mnogim istraživanjima se dokazala njegova učinkovitost, stoga je ovaj epitet potpuno zaslužen.

Kao i sve drugo, njegova učinkovitost može varirati. Postoje dvije vrste origana: Origanum majorana i Origanum vulgare. Majorana se koristi kao kuhinjski začin, dok je vulgare taj koji krije moč‡na ljekovita svojstva. Važno je da origano kojeg odaberete bude od provjerenog proizvoč‘ača.

Istraživanja su pokazala kako ulje origana uništava čak 96% svih pneumokoka, 92% svih neiseria, proteusa i stafilokoka. Pojedini oblici neiserie su odgovorni za bolesti poput gonoreje i meningitisa. Proteus je vrsta crijevne infekcije, dok je stafilokok krivac za mnoge vrste trovanja hranom. Ulje origana eliminira 83% streptokoka, te 78% enterokoka koji su odgovorni za bakterijsku upalu grla, reumatsku groznicu, toksični šok sindrom, ciste i infekcije rana.

Ekstrakt lista masline

Ekstrakt lista masline je, kao drugi prirodni antibiotici, odličan antivirusni lijek. Ovo je odličan izbor kada djelovanje pojedinih mikroba nije potpuno poznato. Istraživači su otkrili da ekstrakt lista masline ima snažno djelovanje na jako velik broj mikroba. Takoč‘er su ustanovili kako ekstrakt lista masline ima moguč‡nost čišč‡enja organizma od slobodnih radikala, koji su ključni pri starenju i obolijevanju.

Češnjak

Češnjak je prirodni antibiotik s antivirnusnim i antifunginalnim svojstvima. Češnjak je odličan kao dodatak prehrani. Sadrži velike količine kalija i germanija, dva minerala koja su jako važni za zdravlje. Meč‘utim, češnjak je najpoznatiji po velikim količinama sumpora koji uvelike ojačava imunitet i djeluje kao prirodni antibiotik. Stoga je krajnje vrijeme da, ukoliko več‡ niste, započnete s grickanjem svježeg češnjaka ili ga barem koristite što više kao dodatak jelima. Vrlo je važno da što manje upotrebljavate češnjak u prahu jer on ne sadrži velik dio svojstava kojeg ima u svježem češnjaku.

Zeleni čaj

Jedna od najaktivnijih supstanci zelenog čaja je polifenol epigallocatechin gallate, za kojeg istraživanja tvrde da odlično djeluje protiv raznih bakterija u ustima, a za najbolje rezultate nezaslač‘eni zeleni čaj treba malo promuč‡kati u ustima. Zeleni čaj posjeduje razna učinkovita svojstva, a jedno od tih je i smanjenje viška masnoč‡e u tijelu, stoga ga preporučaju kao dodatak dijetama.

MATIÄŒNI MLEÄŒEK – ÄŒUDEŽNI NAPITEK

Matični mleček ali gelee royale je ‘superhrana’, ki nima neverjetnih učinkov zgolj na čebeljo vrsto, ampak tudi na zdravje človeka.

Matični mleček ali gelee royale je posebna snov, ki jo iz krmilnih žlez izločajo čebele dojilje. Gre za gosto tekočino mlečno bele barve, ki ima značilen vonj in nekoliko pekoč kislo-sladek okus. Prve tri dni so z matičnim mlečkom hranjene vse ličinke v panju, po treh dneh pa še ličinka, iz katere se bo razvila matica. V vsem svojem življenju – le-to je 15-krat daljše od življenjske dobe drugih čebel – ne zaužije ničesar drugega. Edina hrana, ki jo jé, mora zato vsebovati dovolj hranljivih snovi, da ostane zdrava, močna in v formi za svojo pomembno vlogo, tj. razmnoževanje.

Matični mleček

Sestava

Matični mleček vsebuje beljakovine, encime, hormone, aminokisline, maščobe, sladkorje, vodo in vitamine. Njegova natančna sestava ni znana, ve pa se, da vsebuje 17 različnih aminokislin, od 12 do 15 odstotkov ogljikovih hidratov, 12 odstotkov beljakovin in od 5 do 6 odstotkov maščob ter vodo, od vitaminov pa v njem najdemo pantotensko kislino (vitamin B5), biotin, inositol, folno kislino ter vitamine C, B1, B2, B6 in niacin. Po zaslugi številnih učinkovin matični mleček izjemno ugodno vpliva tudi na človeško zdravje. Uporablja se ga za zdravljenje bolezni in za lajšanje zdravstvenih težav – tako duše kot tudi telesa.

Zdravilni učinki

Uživanje matičnega mlečka ugodno vpliva pri težavah šibkih kosti, boleznih koronarnih arterij, diabetesu, visokem krvnem tlaku, motnjah endokrinega sistema, anemiji, artritisu, astmi, porušenju hormonskega ravnovesja, povišanem holesterolu, impotenci, vnetjih, težavah s spominom in imunskim sistemom, bolečinah v jetrih, izčrpanosti, težavah v menopavzi, pri napadih panike, Parkinsonovi bolezni, zaostanku v rasti, gubah, bakterijskih infekcijah, celjenju ran in utrujenih očeh. Ker pospešuje odstranjevanje strupov iz telesa, krepi imunski sistem in se je za zelo učinkovitega izkazal pri lajšanju stranskih učinkov kemoterapije. Matični mleček tudi regenerira celice v možganih in je edini naravni proizvod, ki prodira skozi ovojnico nadledvične žleze in jo očisti strupov.

Vpliv na plodnost

Eden od koristnih učinkov, ki jih pripisujejo matičnemu mlečku, je njegov vpliv na plodnost. Pri čebelah uživanje matičnega mlečka namreč sproži razvoj razmnoževalnih organov. Matica, ki se hrani z matičnim mlečkom, je ena najbolj plodnih samic na svetu. Na dan lahko izleže tudi do 2000 jajčec. Nekateri menijo, da matični mleček vpliva tudi na plodnost človeka. Nekaj raziskav je potrdilo, da so pari, ki so imeli težave z zanositvijo, po terapiji z matičnim mlečkom zanosili hitreje kot tisti, ki ga niso zaužili. Pri moških matični mleček povečuje količino in gibljivost spermijev.

Naravni antidepresiv

Matični mleček razen telesa zdravi tudi dušo. Redno uživanje matičnega mlečka pomaga odpravljati negativna čustva, na primer žalost in strah. Uporablja se kot dodatna pomoč pri zdravljenju blažjih psihičnih motenj, depresije, nevrotičnih motenj in manične depresije. Uživanje matičnega mlečka pozitivno učinkuje na razpoloženje pri ženskah v menopavzi. Za boljšo koncentracijo ga uporabljajo študentje pred izpiti. V stresnih obdobjih, kot so žalovanje, upokojitev, odraščanje, selitev ali izguba službe, uživanje matičnega mlečka ublaži negativna občutja.

Vpliv na imunski sistem

Po zaslugi trans-10 hidroksi-2 decenske kisline (HDA), ki jo najdemo samo v matičnem mlečku, le-ta spodbuja delovanje imunskega sistema in pomaga uničevati viruse. Zato je odličen pripomoček za zaščito pred gripo in prehladi oziroma za pomoč pri zdravljenju. Kako točno matični mleček deluje, še ni popolnoma raziskano, domneva pa se, da HDA spodbuja bele krvničke (ki so del imunskega sistema), da uničujejo viruse, med drugim tudi viruse herpesa in hepatitisa.

Bolezni se rojevajo v kislem okolju

Vsak izmed nas je že kdaj obležal zaradi te ali one bolezni, in prav gotovo nisem edina, ki mi med okrevanjem ni pasalo kaj dosti jesti, kajne? To, neke vrste naravno postenje, namreč, je naraven proces, ki se v telesu sproži zato, da omogoča čimhitrejše okrevanje, ki je pravzaprav posledica razstrupljanja, torej čiščenja telesa.

Ko se namreč v telesu nabirajo najrazličnejši strupi, ki jih vanj vnašamo s hrano, kozmetiko, z dihanjem, s stresom, z nezdravimi razvadami … le to počasi postaja zakisano, in če dopustimo, da se tako stanje dalj časa nadaljuje in stopnjuje, bomo kaj kmalu dopustili razvoj neprijetnih bolezni. Kako torej poskrbeti, da bo naše telo čimmanj zakisano in posledično čimbolj zdravo?

Bolezen zaradi zakisanosti telesaNajprej moramo par besed nameniti pH skali, s pomočjo katere merimo kislost, oz. bazičnost določene snovi. Na njen so števila od 0 do 14. 7 predstavlja nevtralno okolje, vse kar je nad 7 je bazično, in vse pod 7 je kislo. V kemijo se prav globoko ne bomo spuščali, a vseeno naj preprosto povemo le, da pH skala pove, koliko kisika je pravzaprav v naši krvi. Ko je kri preveč kisla, v njej ne bo dovolj kisika, in temu bo seveda primerno tudi počutje in stanje vseh ostalih organskih sistemov v telesu. Vsak organ ima sicer svoj optimalni pH, a če se osredotočimo na kri, mora njena pH vrednost znašati 7,35, kar je malenkost bazično. To vrednost telo sicer nenehno kontrolira in jo ohranja, saj če se pH vrednost krvi spusti pod 7 ali dvigne nad 7,45, telo ne more več delovati.

Danes je večina ljudi preveč zakisanih, saj je nezdravo hrano z ogromno rafiniranega sladkorja, bele moke, maščob, poleg tega poje veliko mesa in mlečnih izdelkov, popije preveč alkohola, kave in drugih ‘poživil’, ter se neuspešno bori s stresom. Zakisanost organizma se najprej kaže kot utrujenost, pomanjkanje navdušenja nad življenje, razdraženost, slabše spanje, oslabljen imunski sistem. Če pa dovolimo, da postane kronična, potem smo na dobri poti k bolj resnim obolenjem, kot so rak, sladkorna bolezen, artritis, alergije … Telo se bo sicer nekaj časa prizadevalo in se bo skušalo znebiti kislin, vendar žal je to mogoče samo do neke meje. In kako lahko telo izloči kisline? Lahko jih s potom odstrani skozi kožo, jih izloči z urinom, skozi izdihan zrak, ali pa jih preprosto ‘zapakira’ kot odvečno telesno maščobo. Druga možnost pa je, da jih skuša nevtralizirati s pomočjo bazičnih mineralov, kot je na primer kalcij. Le-tega pa za to delo črpa iz kosti in zob, kar pa se že sliši ne preveč zdravo, kajne? Kako torej poskrbeti, da bo telo čimlažje ohranjalo pravilno pH vrednost in bilo tako zmožno ohranjati najboljše zdravje?

Največ lahko naredimo s pravilno, zdravo, naravno in uravnoteženo prehrano. Večina sadja in zelenjave ugodno vpliva na ohranjanje ravni pH vrednosti v našem telesu, zato je pametno, da ju v svoje jedilnike vnesete čimveč. Tu velja omeniti, da sadje, ki je kislega okusa, ne zakisa organizma, saj okus pri tem ni pomemben. Pomembno je, da po presnovi zaužite hrane v telesu ostane bazičen in ne kisel ‘prah’. Če torej želite ohranjati svoje zdravje, je dobro, da v svojo prehrano vnesete vsaj 60 % žive hrane, če pa je vaš namen v prvi vrsti čiščenje organizma in ponovno iskanje ravnotežja, potem morate odstotek žive hrane še bistveno povečati, in sicer na vsaj 80 %.

In kaj je živa hrana? To je hrana, ki je do nas prišla direktno z narave, torej ni nikakor drugače obdelana, kot zgolj nabrana in servirana. Tu seveda govorimo o sadju, zelenjavi in kalčkih. Za nekoliko raznolikosti in za potešitev želje po bolj ‘težki’ hrani, lahko dodajate še ostalo presno hrano, kot so semena, oreščki, suho sadje in super živila, vendar z njimi ni dobro pretiravati, saj vsekakor ne pripomorejo k razkisanju organizma.

Za konec pa dodajam še preprost recept, s pomočjo katerega boste enostavno povečali vnos zelenjave.
Polnjeni paradižnikiPolnjeni paradižniki

Sestavine za eno porcijo:

* 2 velika paradižnika
* pest sveže špinače ali blitve
* ½ bučke
* ¼ čebule
* strok česna
* 1 žličko hladno stiskanega olivnega olja
* ščepec soli
* ščepec popra

Način priprave:

1. Bučko narežite na kockice, špinačo, česen in čebulo pa nasekljajte.
2. Vse skupaj dajte v večjo posodo, dodajte olje, sol in poper, ter dobro premešajte.
3. Nato odrežite vrhova paradižnikov in izdolbite sredico, ki jo dodajte zelenjavni mešanici
4. Paradižnika napolnite z zelenjavno mešanico in postrezite.

Pa dober tek!

KAKO SE JE FORUMAŠ  ‘SPOPADEL’ S ‘KVAZI’ MOJSTROM ZA DELO NA HIŠI

Ko se dogovorim za posel z izvajalcem, višanje cene po opravljenem delu ni več možno.
To opozorim že na začetku. Se pa držim zahtevanega in ne večam zahteve.
Nekdo me je hotel tožiti, ker je povečal ceno za 40% po opravljenem delu, pa mu tega nisem bil priravljen plačati. Plačal sem toliko, kot sva se dogovorila. Imel sem namreč ugodnejše ponudnike. On pa je dal na izvržbo in mislil, da me bo prestrašil.
Najel sem odvetnika, naredil pritožbo, tako je krajšo potegnil on. Zato moj nasvet: Ne se ustrašiti sodišča in pritožbe na izvršbo. Naj gre kvazi mojster na sodišče in tam vse trditve dokaže. Dobro pa je imeti pisno pogodbo o delu.
Te goljufive izvajalce je treba naučiti, da obljube, besede in pogodbe veljajo.

sunshine day – OSIBISA

WordPress Themes