GLAVOBOL

Glavobol je težava, zaradi katere se ljudje pogosto oglasijo v lekarni. Pri svetovanju glede primernega zdravila si pomagamo z določenimi informacijami, ki jih dobimo od bolnika. Najprej vprašamo o starosti, saj ponavadi otroke z glavobolom napotimo k zdravniku, posebej če gre za poškodbo glave, oz. otroke z zelo hudo bolečino okrog zatilja in s pridruženo okorelostjo vratu. Prav tako smo pozorni pri starejših osebah, ki tožijo nad glavobolom nekaj dni po udarcu v glavo. Pomemben podatek je trajanje glavobola. V primeru, da le-tega v enem dnevu ne uspemo olajšati z zdravili brez recepta, je treba poiskati pomoč pri zdravniku.

Trije najpogostejši tipi glavobola, zaradi katerih se ljudje obrnejo po nasvet k farmacevtu, so: glavobol tenzijskega tipa, migrena in sinusitis.

Glavobol tenzijskega tipa je med vsemi najpogostejši. Občuti se kot topa bolečina na obeh straneh glave, podobna pritiskanju ali trganju in vlečenju. Pogosto boli med očmi ali v zadnjem delu glave. Bolečino spremlja občutek, kot da bi glavo stiskal obroč. Lahko se razširi po vsej glavi in se včasih nadaljuje navzdol v tilnik in ramena. Ponavadi se začne zjutraj ali zgodaj dopoldne in se čez dan slabša. Pogosto je povezan z obremenitvijo, kot so duševni stres, utrujenost in neudobna lega telesa (zelo pogost je pri ljudeh s sedečim načinom življenja, npr. pri delu z računalnikom).

Nekoliko manj pogoste so migrene. Glavoboli se pojavijo v obliki napadov, bolečina navadno prizadene le polovico glave. Večinoma je zelo močna, pojavi se sunkovito, utripa ali razbija. Spremlja jo lahko slabost ali bruhanje, razplamti se ob hrupu in svetlobi. Migrenski glavobol traja brez zdravljenja od 4 do 72 ur. Onemogoča dnevne dejavnosti, telesna dejavnost pa okrepi bolečino. Približno deset odstotkov migrenskih bolnikov ima migreno z avro. Spremljajoči simptomi bolezni so svetlikanje pred očmi, omotica, svetleče in trepetajoče cikcakaste črte pred očmi, včasih tudi mravljinčenje. Pojavita se lahko tudi rahla ohromelost in govorne motnje. Pri migreni je vsekakor treba postaviti pravilno diagnozo, saj dobi ob tem bolnik lahko tudi zdravila na recept, ki se uporabljajo izključno pri tem tipu glavobola.

Tudi sinusitis (vnetje sinusov), ki je lahko posledica okužbe ali alergijske reakcije, lahko povzroča bolečino. Le-to občutimo okrog oči ali za njimi, običajno samo na eni strani. Glavobol se običajno poslabša ob priklonu, ali če se uležemo. Dejansko so še pogostejši glavoboli, ki se pojavljajo ob gripi in prehladu.

Seveda pa obstajajo še druge vrste glavobola, kot so kronični dnevni glavobol, ki se pojavlja večino dni, ali pa recimo glavobol, ki je posledica poškodbe. V obeh primerih farmacevt svetuje bolniku obisk pri zdravniku, da s podrobnejšim pregledom ugotovi glavni razlog bolečin. Na splošno velja, da se je priporočljivo obrniti na zdravnika ob vsakem primeru glavobola, kakršnega oseba do sedaj še ni imela.
Nemalokrat je vzrok glavobola tudi poslabšan vid. V tem primeru je glavobol blažji, občuti se okrog oči oziroma na prednji strani glave in je odsoten zjutraj, ko se zbudimo.
Bolnika napotimo k zdravniku tudi v primeru, ko zelo huda bolečina kljub zdravilom v 4 urah ne popusti, če sumimo neželen učinek zdravila ali pa je oseba mlajša od 12 let. Poleg tega je obisk pri zdravniku priporočljiv pri glavobolih z naslednjimi lastnostmi: če se zjutraj omilijo, če se poslabšajo ob tem, ko se uležemo, če so povezani s slabostjo, vrtoglavico, motnjami v vidu ali bruhanjem ali če imamo otrdel vrat.