PREBOJ PRI ZDRAVLJENJU RAKA

V zemlji odkrili neškodljivo bakterijo, ki ubija rakave tumorje

Rak je še vedno ena izmed bolezni, ki se jih ljudje najbolj bojimo. Tisti, ki obolijo za rakom, so najpogosteje bombardirani s prevladujočo obliko zdravljenja, torej s sevanji in toksičnimi kemoterapijami, ki uničujejo tudi zdrave celice in slabijo telo, medtem ko poskušajo uničiti tumor.

K sreči znanost vedno bolj poteka v smeri odkrivanja številnih naravnih snovi, ki imajo potencial za zdravljenje in preprečevanje raka. K temu spada tudi mediteranska dieta hrane, ki je učinkovita pri raku na prostati, ali pa preučevanje orehov, ki vsebujejo fitokemikalije, znane po svojih pozitivnih učinkih pri zdravljenju raka na dojki.

Na voljo so novi dokazi, ki pravijo, da je zdravilo za raka povsod okoli nas in da je tako pogosto kot prah. Pravzaprav gre za sestavino, ki se nahaja v umazaniji.

Raziskovalka Aleksandra Kubiak je na konferenci o splošni mikrobiologiji na Univerzi York v Veliki Britaniji pred kratkim predstavila presenetljivo odkritje. Skupaj z ostalimi člani raziskovalne skupine z Univerze Nottingham in Univerze Maastricht so odkrili neškodljivo bakterijo, ki je razširjena v zemlji in je dejansko smrtna – ne za ljudi, ampak za rakaste tumorje.

Raziskovalci so z uporabo bakterije, razširjene v umazaniji, razvili posebno terapijo. Ugotovili so, da pri vbrizganju spor bakterij bolnikom z rakom, bakterije rastejo le v tumorjih. V rakavih celicah bakterije proizvajajo poseben encim, ki je neke vrste zdravilo za raka. Rezultati? Za razliko od dosedanjih kemoterapij je zdravljenje z naravnimi bakterijami boljše v tem, da ohranja zdrave celice nepoškodovane in uničuje samo rakave celice.

“Odkrita bakterija sodi v starodavno skupino bakterij, ki so se na planetu razvile preden je obstajala atmosfera, bogata s kisikom. Razvijale so se torej v pogojih z malo kisika. Ko to bakterijo vbrizgamo bolnikom z rakom, raste le v okolju, ki je osiromašeno s kisikom, to pa so centri rakastih tumorjev. Gre za popolnoma naraven pojav, ki ne zahteva drastičnih sprememb v življenju bolnikov in je izjemno poseben,” je v izjavi za medije povedal vodja raziskave Nigel Minton ter dodal: “To posebnost lahko izkoristimo pri bojevanju s tumorskimi celicami ne da bi pri tem poškodovali zdravo tkivo.”

Po njegovih besedah lahko novo odkritje vodi v enostaven in varen postopek za zdravljenje različnih tumorjev. “Takšna terapija bo uničila vse vrste tumorskih celic. Zdravljenje je boljše od kirurškega posega, še posebej pri bolnikih z visokim tveganjem ali pri tistih, ki imajo tumor razvit na težko dostopnih mestih,” je dejal Minton.

“Pričakujemo, da bo postopek, ki ga razvijamo, uporabljen v kliničnih raziskavah leta 2013, pod vodstvom Jana Theysa in Philippe Lambin z Univerze Maastricht na Nizozemskem. Uspešen razplet raziskav lahko pripelje do njenega sprejetja kot terapije za zdravljenje tumorjev.”

Povzeto po NaturalNews

ZAKAJ SO OLIVE TAKO ZDRAVE?

Olive imajo zelo pozitiven učinek na naše zdravje

Poznamo veliko različnih vrst oliv

Olive so eno izmed najstarejših živil, ki jih človek pozna in uporablja, saj je bila oljka že od nekdaj cenjena kot simbol sreče in miru, medtem ko so olive naši predniki uporabljali za vir nafte in hrane. Olive so pridelane v mesecu septembru in so na voljo skozi vse leto ter so nepogrešljiv dodatek različnim zelenjavam, mesu, perutnini in seveda pici.
Poznamo veliko različnih okusov – od sladkega do kislega – in različnih vrst oliv, od zelenih, zeleno-rumenih, rdeče-rjavih, vijolično-črnih, in črnih oliv, prav vse pa imajo številne koristi za naše zdravje. In medtem ko lahko nekatere olive zaužijete direktno po obiranju, se tiste, ki se ponujajo na trgu, največkrat obdelujejo zato, da bi njihovo grenkobo nekoliko zmanjšali.

Olive vsebujejo veliko nenasičenih maščobnih kislin, ki nas ščitijo pred boleznimi srca in ožilja

Kljub temu, da je oljčno olje zelo koristno našemu zdravju, se zaradi visoke vsebnosti maščob pogostokrat napačno interpretira. Res je, da gre za maščobe, vendar tiste zdrave, enkrat (mono) nasičene maščobne kisline, s katerimi zmanjšujemo tveganje za bolezni srca in ožilja. Sicer so olive bogate z železom, vitaminom E in bakrom, ter so odličen vir vlaknin.

Zmanjšujejo napade astme, ščitijo pred alergijami ter vplivajo na imunski in prebavni sistem

Redno uživanje oliv zmanjšuje napade astme ter tveganje za osteartritis, poleg tega pa pomaga pri preprečevanju raka debelega črevesa. Zaradi protivnetnih hranil in antioksidantov pomagajo pri zdravljenju vnetnih težav in alergij, saj v prehrani delujejo kot antialergeni. Enkrat (mono) nenasičene maščobne kisline pomagajo tudi pri zniževanju krvnega tlaka, uživanj oliv pa vpliva tudi na dihalni, živčni, imunski ter prebavni sistem.

Katere vrste oliv izbrati?

In če ne veš, katero vrsto oliv bi izbrala, je najbolje, da z njimi nekoliko eksperimentiraš, saj imajo prav vse veliko koristi za tvoje zdravje, vsaki pripravljeni jedi pa bodo olive podarile poseben okus. Sicer pa je pri nakupu vedno najbolje da izbereš tiste, ki so bile obrane tradicionalno.

PEST OREHOV NA DAN, ODŽENE RAKA STRAN

06.09.2011

Pest orehov na dan zmanjšuje tveganje za nastanek raka na prsih za kar 50 odstotkov, poleg tega pa prispeva tudi k upočasnjevanju rasti in širjenja tega rakavega obolenja, trdijo strokovnjaki.

Orehi naj bi ščitili pred rakom in pri obolelih upočasnjevali njegovo rast.

Do tega zaključka so prišli raziskovalci po dolgotrajni študiji, v kateri so proučevali učinek dnevnega uživanja orehov pri miših. Tem so v hrano mešali orehe od malega pa vse do odrasle dobe. Rezultati so bili osupljivi: ne le, da so miške, ki so zobale orehe, za polovico redkeje zbolevale za rakom, temveč so bili tudi pri tistih, ki so raka vendarle dobile, tumorji manjši in manj številni.

Orehi so pri miših spremenili genetske predispozicije

”Zmanjšanje pojavnosti raka v tej mišji populaciji je še posebej zanimivo, saj smo jo pred tem gensko programirali, da bi imela čim večje tveganje za razvoj rakastih obolenj,” je pojasnila vodja raziskave, dr. Elaine Hardman. ”Tako nam je uspelo zmanjšati tveganje za nastanek raka kljub prej obstoječim genskim mutacijam.” Znanstveniki tako sklepajo, da je redno uživanje orehov del zdrave prehrane in lahko zmanjšuje tveganje za rakava obolenja.

Raziskava, ki so jo izvedli na univerzi Marshall v Zahodni Virginiji, je temeljila na genetski analizi. Tako so ugotovili, da je prehrana z orehi spremenila aktivnost večih genov, ki vplivajo na razvoj raka dojk tako pri miših, kot pri ljudeh. Učinkovine v orehih naj bi tako zmanjšale tveganje za razvoj raka ter upočasnile njegovo rast.

Hrana je naše glavno zdravilo

Po mnenju raziskovalcev ta odkritja znova dokazujejo, kako pomembna je prehrana za naše zdravje. Zelo pomembno je namreč, kaj vnašamo v telo, saj to vpliva na telesne funkcije ter naš odziv na bolezni. ”Hrana je naše glavno zdravilo,” dodaja vodja raziskave. Glavni napotki so, po njenem mnenju: pazi na prehrano, spravi se s kavča in ugasni televizijo.

Raka dojke sicer preprečujejo tudi sojini in polnozrnati izdelki, rdeče grozdje, česen, paradižnik, zeleni čaj in zadostna količina vitamina D.

Več o podobnih temah preberite na www.intimatemedicine.si.

ALI POZNAMO RAZLIKO MED RJAVIM IN ”RJAVIM”SLADKORJEM

07.09.2011

Ljudje smo si svoje življenje vedno radi posladkali, zato pa je danes na naših policah tudi toliko vrst sladkorja. Po navadi razlikujemo med škodljivim belim sladkorjem in manj škodljivim rjavim sladkorjem, toda ta razlika pravzaprav ni povsem natančna. Ločiti morate tudi med obarvanim belim sladkorjem in resnično rjavim.

Rjavi sladkor, ki povsem spominja na belega, je samo obarvan in še vedno nezdrav izdelek.

Čedalje bolj znano je, da je rafinirana hrana nezdrava, zato se kupci vse pogosteje odločajo za tako imenovane rjave in polnozrnate izdelke. Pa je rjavi sladkor res tako dobrodejen kot denimo rjavi riž? Primerjava pravzaprav ni povsem primerna. Medtem ko je rjavi riž vedno neobdelano živilo, ki mu niso bili odvzeti vitamini in minerali, je rjavi sladkor namreč lahko samo obarvan poprej rafiniran izdelek. Naučiti se morate torej prepoznati pravi rjavi sladkor.

Kaj pa je sploh pravi rjavi sladkor? Če je sladkor pred vami na videz povsem podoben belemu, le drugačne barve, gre zagotovo za obarvano različico. Ker je zdravo življenje čedalje bolj priljubljeno, beli sladkor pa posledično vse bolj zloglasen, so se proizvajalci namreč že dolgo tega odločili, da obdelanemu sladkorju, ki ima bolj nežen okus in bolj obvladljivo kristalno obliko, dodajo majhen odstotek melase, ki daje rjavo barvo, in so mu jo poprej v procesu rafiniranja odvzeli.

Beli sladkor je bolj priljubljen zaradi nežnejšega okusa in bolj obvladljive kristalne strukture.

Ključna je melasa

Cenejši rjavi sladkor ima dodanih od tri do deset odstotkov poprej odvzete melase, zaradi česar je sicer nekoliko bolj zdrav od belega, vendar ne občutno bolj zdrav. Prav melasa je namreč del sladkornega trsa, ki je bogat z magnezijem, železom, bakrom, manganom in vitamini skupine B. Te sestavine pa telo potrebuje, da lahko sladkor sploh uspešno prebavi, zaradi česar pri uživanju belega sladkorja porablja zaloge, ki smo jih poprej vnesli z drugo hrano. Ker pa ima melasa zelo močan (pozitivno bi lahko rekli aromatičen) okus, so jo proizvajalci pričeli iz sladkorja odstranjevati.

Pravi rjavi sladkor je torej sladkor, ki je minimalno obdelan oziroma je proizvod prve kristalizacije soka, ki je iztisnjen iz sladkornega trsa. Prodaja se pod imenom rjavi trsni sladkor, surov trsni sladkor, neobdelan trsni sladkor ali nerafiniran trsni sladkor. Je veliko temnejši, nekoliko vlažnejši, zaradi česar se prej sprime, in brez značilne kristalne sladkorne strukture, ki nastane med daljšo obdelavo. Po navadi ima napisano tudi državo izvora, saj ima rjavi sladkor iz različnih delov sveta nekoliko drugačen okus različnih lokalnih vrst sladkornega trsa.

Med belim in obarvanim rjavim sladkorjem torej ni prave razlike (razen v okusu), zato pa je ne povsem obdelan rjavi trsni sladkor veliko bolj zdrav, čeprav tudi z njim ni ravno priporočljivo pretiravati.

Namesto da bi se sladkali, pa se lahko morda zamotite s pregledovanjem naše Facebook strani.

PRAVI PELIN

Za kuhinjo in do­ma­čo le­kar­no

Če­prav je pe­lin znan pred­vsem kot za­čim­ba in kot zdra­vil­na rast­li­na, ki so jo upo­rab­lja­li že Per­zij­ci, Egip­ča­ni, Grki in Rim­lja­ni, je za­ra­di de­ko­ra­tiv­nih li­stov pri­me­ren tudi kot okra­sna rast­li­na za vr­to­ve ali lon荭ke. Ve­li­ke, sre­br­ne rast­li­ne pe­li­na so pri­mer­ne kot ozad­je za nižÂ­je cve­to­če rast­li­ne. Cvet­li­čar­ji pa ga upo­rab­lja­jo tudi v šop­kih in aranžÂ­ma­jih.

14-01Pra­vi pe­lin (Ar­te­mi­sia ab­sint­hium) je zel­na­ta traj­ni­ca, vi­so­ka 60 do 100 cm. Ima po­končÂ­na, raz­vejena steb­la, ta so, tako kot li­sti, pre­kri­ta s sre­br­no si­vi­mi go­sti­mi dla­či­ca­mi, ki da­je­jo rast­li­ni sre­br­no siv vi­dez. Li­sti so troj­no per­na­ti, spo­daj ve­li­ki, pro­ti vrhu če­da­lje bolj celi. Po­sa­mez­ni li­sti­či so su­li­ča­sti. Å te­vil­ni pol­kro­gla­sti, po­ve­še­ni, svet­lo ru­me­ni košÂ­ki so zbra­ni na vrhu cvet­ne­ga steb­la v raz­ra­slih la­tih. Cve­ti od ju­ni­ja do sep­tem­bra. Plo­do­vi so zelo majh­ni. Vsa rast­li­na je močÂ­no aro­ma­tičÂ­na in gren­ke­ga oku­sa. Pra­vi pe­lin je zelo po­do­ben na­vad­ne­mu pe­li­nu, le da je ne­ko­li­ko manj­ši od na­vad­ne­ga in ima svil­na­to dla­ka­va, siv­ka­sta steb­la in li­ste ter ru­me­ne cve­to­ve, na­vad­ni pe­lin pa je rdečÂ­ka­sto na­dah­njen in ima po na­va­di tudi rdečÂ­ka­ste cve­to­ve. Za­me­nja­va med tema dve­ma rast­li­na­ma ni ne­var­na, saj obe rast­li­ni učin­ku­je­ta po­dob­no.

Kje ra­ste in kako ga go­ji­mo

Pe­lin ra­ste po vsej Evro­pi, Azi­ji in Se­ver­ni Ame­ri­ki. Pri nas je vča­sih ra­sel na vsa­kem vrtu. Do­bro us­pe­va na pešÂ­če­no-ilov­na­tih tleh z do­volj kal­ci­ja in na sončÂ­nih ra­stišÂ­čih. Pro­sto ra­sto­če­ga v na­ra­vi naj­de­mo na skal­na­tih ra­stišÂ­čih, na bre­go­vih rek, v vi­no­gra­dih, ob po­teh in plo­to­vih. Naj­bo­lje us­pe­va na su­hih tleh. Raz­mno­žu­je­mo ga s se­me­nom ali z de­lje­njem ko­re­nin. Se­je­mo ga zgo­daj spom­la­di ne­po­sred­no na vrt ali vzgo­ji­mo sa­di­ke v rast­li­nja­ku. Maja pre­sa­di­mo sa­di­ke na pro­sto. Raz­da­lja med rast­li­na­mi v gre­di­ci naj bo 50 cm x 45 cm. Li­ste pe­li­na spro­ti tr­ga­mo in upo­rab­lja­mo ali po­re­že­mo ce­lot­ne rast­li­ne okoli 10 cm nad tle­mi. Ze­lišÂ­če na­bi­ra­mo tik pred cve­te­njem. Po­su­ši­mo ga na pri­mer­nem pro­sto­ru v na­ra­vi ali v su­šil­ni­ci pri 40 sto­pi­njah Cel­zi­ja.

Upo­ra­ba v ku­li­na­ri­ki in zdra­vil­nost

V ku­li­na­ri­ki upo­rab­lja­mo mla­da steb­la, li­ste in cvet­ne pop­ke, sve­že ali po­su­še­ne. Pe­lin je pri­me­ren kot za­čim­ba za so­la­te in ribe, ne­ka­te­ri ga do­da­ja­jo mast­ne­mu mesu in eno­lončÂ­ni­cam. Upo­rab­lja­mo ga v majh­nih ko­li­či­nah, saj spa­da med najbolj grenka ze­lišÂ­ča. Do­da­ja­mo ga tudi vinu in žga­nju (pe­lin­ko­vec) in je se­stav­ni del li­ker­jev. V zdra­vils­tvu upo­rab­lja­mo pe­lin za zbu­ja­nje teka, pro­ti na­pe­nja­nju, pos­pe­šu­je de­lo­va­nje že­lod­ca, pre­ga­nja čre­ve­sne za­je­dav­ce in je ra­hel an­ti­sep­tik. Ure­ja iz­lo­ča­nje žol­ča, laj­ša ne­ka­te­re je­tr­ne bo­lez­ni in od­va­ja vodo iz te­le­sa. V ljud­skem zdra­vils­tvu so ga upo­rab­lja­li pri žen­skih bo­lez­nih in za spro­ža­nje men­strua­ci­je. Pe­lin od­stra­nju­je ne­pri­jeten za­dah v us­tih in po­ma­ga pri huj­ša­nju. Dol­go­traj­no upo­ra­bo pe­li­na ods­ve­tu­je­jo, ker vse­bu­je živčÂ­ni strup tu­jon. Ni pri­me­ren za no­sečÂ­ni­ce.

Učin­ko­vit v bio­tičÂ­nem vrtu

Pra­vi pe­lin je di­šav­no ze­lišÂ­če za mast­ne me­sne jedi, za svinj­sko mast in za eno­lončÂ­ni­ce. Upo­rab­lja­mo sve­že ali po­su­še­ne li­ste. Pe­lina pa ne upo­rab­lja­mo le v ku­li­na­ri­ki in kot zdra­vil­no rast­li­no, tem­več tudi za bio­tičÂ­no za­ti­ra­nje ško­dljiv­cev. Iz 400 g sve­že­ga ze­le­nja ali 30 g su­hih rast­lin­skih de­lov in 10 l vode pri­pra­vi­mo broz­go ali pre­vrel­ko. Spom­la­di škro­pi­mo ne­ra­zred­če­no pre­vrel­ko pro­ti go­se­ni­cam, list­nim ušem in ro­bi­do­vim pr­ši­cam. Pro­ti mrav­ljam in ri­be­zo­vi rji za­li­va­mo rast­li­ne pri tleh. Po­le­ti de­lu­je pe­li­nov čaj pro­ti list­nim ušem, mrav­ljam, ja­bolčÂ­ne­mu in gra­ho­ve­mu za­vi­ja­ču. Čaj pri­pra­vi­mo tako, da dve žli­ci pe­li­na sve­že­ga ali su­he­ga pe­li­na pre­li­je­mo z litrom kro­pa in pu­sti­mo, da se oh­la­di. Je­se­ni pa škro­pi­mo ro­bid­ni­ce z dva­krat raz­red­če­no broz­go pro­ti pr­ši­cam. Če po­sa­di­mo pe­lin v bli­žino ri­be­za, bo ob­va­ro­val ri­bez pred ri­be­zo­vo rjo. Os­tan­kov pe­li­na ne mecite na kom­post­ni kup.

Iz pelina izdelujemo tudi eko škropiva za naše vrtnine, da se jih škodljivci izogibajo.

za katjo in aleša

POROČNA

JE SEPTEMBER ČAS ZA VAJU,
KO STA ZNAÅ LA SE V RAJU,
TAM NA KONCU TE ZEMLJE,
KJER VSE BELO MODRO JE.

RDEČE ROŽE, BELA OBLEKA,
NAREDILA JE ČLOVEKA,
KI DAHNILA STA SI ‘DA’,
IZMENJALA PRSTANA.

ZDAJ KO MOŽ IN ŽENA STA,
RADA SE IMEJTA OBA,
NAJ LE SREČA BOGATI,
VAJINE ZAKONSKE DNI.

za katjo in aleša

DOBRA

ZIMSKI DAN

JOJ, KAKO JE DANES PRIMA,
NI TAKO VEČ MRZLA ZIMA,
KER JE SONCE ČEZ GORO,
SPET MED NAS POKUKALO.

DAN ZAČENJAMO SMEJE,
KER OGRELO JE SRCE,
NAKOPIČENE TEŽAVE,
NAM IZBILO JE IZ GLAVE.

MORAMO SE GA NAUŽIT’,
IN IZ TOPLE HIÅ E PRIT’,
VEN, NA BELO TO PLANJAVO,
DA SI RAZBISTRIMO GLAVO.

BISTRA GLAVA NAM POMAGA,
DA TEŽAVE SE PREMAGA,
SPLOH PA MOR’MO BITI FIT,
ČE ŽELIMO KAJ NAR’DIT’.

A ZA LETOS SMO STORILI
VSE, KAR SMO SE NAMENILI,
ZDAJ PA ČAS JE ZA POČITEK,
SONČNIH ŽARKOV ‘NAUŽITEK’.

27. 10. 2010

SONCE IN VETER

ZUNAJ TOPLO SONCE SIJE,
MENE PA OD JEZE ZVIJE-
-VETER PIHA Z’LO MOČAN,
KI MI JE POKVARIL DAN.

RADA BI IZ HIÅ E Å LA,
MALO SE POSONČILA,
PA MI VETER NE PUSTI,
V NARAVO DIHATI.

ZUNAJ JE ZARES LEPO,
SVETLOMODRO JE NEBO,
SEM IN TJA OBLAČEK BEL,
NA MODRINO JE PRIÅ EL.

JAZ PA TU ČEPIM DOMA,
KOT, DA SEM UJETNICA,
POMLADANSKO SONČECE,
SKOZI OKNO GLEDAM LE.

VETER, DAJ ODPIHAJ SE,
STRAN OD MOJE HIÅ ICE,
DA NA SONCE GREM SEDET,
MOJE SI KOSTI POGRET.

9.4.2011