NABIRANJE ZDRAVILNIH RASTLIN V JULIJU

V teh dneh žanjemo ajdo, na­bi­ramo sle­ze­no­vec, pre­sli­co, ru­me­no la­ko­to, zdra­vil­ni či­stec, pla­vi­co, kmalu pri­de na vr­sto re­pik. Zdaj­le ra­ste tudi tav­žen­tro­ža. Si­cer pa je v tem ča­su mo­go­če na­re­di­ti šent­jan­že­vo olje, tink­turo iz tav­žen­tro­že, su­ši se zdra­vil­ni či­stec, pri­prav­lja se čaj iz ajde, ma­zi­lo in tinktura iz ru­me­ne la­ko­te, na­bi­ra se ber­ga­mot (Mo­na­dra didy­ma) za zbolj­šanje aro­me ča­jev in ti­mi­ja­ni, še po­seb­no citronski ti­mi­jan.

Glina in zdra­vil­ne rast­li­ne

Pri zdrav­lje­nju je po­mem­bno dvo­je: hlad­no na­ma­ka­nje ze­lišč, v ka­te­rem se ne uni­či­jo zdra­vil­ne učin­ko­vi­ne, ter upo­raba gli­ne z rast­li­na­mi, ki od­ličÂ­no celi rane. Gli­no kom­bi­ni­ramo z zdra­vil­ni­mi rast­li­na­mi, na pri­mer z is­land­skim li­ša­jem za zdrav­lje­nje težÂ­ko ce­lji­vih ran. Gli­na je ne­ver­jet­no zdra­vil­na, pred­vsem zu­na­nje, v kom­bi­na­ci­ji z rast­li­na­mi: gli­na in is­landski li­šaj za rane, bri­no­ve ja­go­de v kom­bi­na­ci­ji s ki­som za ar­troz­na obo­le­nja ko­len.

Do­ma­ča le­kar­na

Kaj po­tre­bu­je­mo, če si ho­če­mo na­re­di­ti do­ma­čo le­kar­no: olje šent­jan­žev­ke, ma­zi­lo og­nji­ča, tink­tu­ro ko­pri­ve za rane, pike, he­mo­roi­de, otr­de­lost vra­tu, ope­kli­ne, ti­mi­ja­no­vo tink­tu­ro, da pre­že­ne­mo preh­lad­na obo­le­nja, tink­tu­ro div­je­ga ko­sta­nja za kr­če, gli­vi­ce, ven­ska obo­le­nja, kak­šno smol­na­to ma­zi­lo za pre­kr­vavi­tev. Za sončÂ­ne ope­kli­ne pa olje šent­jan­žev­ke in gel iz alo­je vere.

PRAVILNO KUHANJE ÄŒAJA

– čaj lahko kuhamo iz suhih in iz svežih rastlin; pri svežih je odmerek enkrat večji (suhe – čajna žlička, sveže – jušna žlica)

– čajne mešanice si pripravimo iz najmanj treh vrst zdravilnih rastlin

– nežne rastline pustimo v kropu 5 minut, grobe pa 10

– pripravimo t. i. poparek: zvrhano žličko suhega zdrobljenega zelišča poparimo z 2 dl kropa; pokrijemo in pustimo stati; nato precedimo in pokrijemo, da se ohladi na primerno temperaturo za pitje

– preventivno pijemo do pol litra čaja na dan, za zdravljenje pa trikrat na dan po 3 dl

PREPREČIMO ZDRAVSTVENE TEŽAVE ZARADI VISOKIH DNEVNIH TEMPERATUR

Visoke temperature imajo lahko številne neprijetne posledice za zdravje, zlasti za določene skupine ljudi, zato so na Inštitutu za varovanje zdravja RS objavili napotke za ravnanje v času visokih temperatur, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje, ki ga prinašajo.

Koga visoke temperature najbolj prizadenejo?

Visoke temperature pogosteje prizadenejo zdravstveno ogrožene skupine ljudi:

* otroke do 4. leta starosti,
* starejše od 65 let,
* kronično bolne, ki se zdravijo z določenimi zdravili,
* ljudi z duševnimi motnjami,
* ljudi s čezmerno telesno težo,
* ljudi, ki opravljajo delo na prostem.

Kakšne težave povzroča visoka temperatura?

Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči več različnih zdravstvenih težav (vročinska stanja):

* kožne izpuščaje,
* utrujenost,
* vročinske krče,
* motnje zavesti,
* vročinsko izčrpanost,
* vročinsko kap.

Kdaj smo še posebej izpostavljeni neprijetnim učinkom vročine?

Nekateri dejavniki pospešujejo nastanek vročinskih stanj:

* izguba telesne tekočine (dehidracija) zaradi zmanjšanega vnosa tekočine ali zaradi bolezni,
* čezmerno uživanje alkohola,
* uporaba naslednjih zdravil: diuretiki (zdravila za odvajanje vode iz telesa), zdravila za zdravljenje kroničnih obolenj (zaviralci beta receptorjev, antiholinergiki, digitalis), pomirjevala iz skupine barbituratov,
* akutna obolenja: driska, vročina, infekcije, kožne opekline,
* kronična obolenja: duševna prizadetost, zvišan krvni pritisk, debelost.

Kako lahko preprečimo zdravstvene težave ob visokih temperaturah?

* Dnevno spijte vsaj dva litra tekočine (brezalkoholne pijače, najbolje vode), odvisno od stopnje potenja. Stopnjo hidracije najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo uriniranja; če gremo redko na vodo, urin pa temnejši, je to dodaten znak, da je treba zaužiti več tekočine. Opozorilo: če vam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo smete zaužiti, ali če se zdravite z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), vprašajte zdravnika, koliko tekočine smete zaužiti v vročem vremenu.
* Ne uživajte pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Ne uživajte zelo hladnih pijač, ker lahko povzročijo želodčne krče.
* Soli tekočini ni treba dodajati, razen v skrajnih primerih, kot so delo zunaj, hudi fizični napori, veliko potenja.
* Prostore zračite zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujemo tudi uporabo rolet, ki odbijajo sonce, najboljši način hlajenja so klimatske naprave. Zadržujte se v zaprtih, hlajenih prostorih. Če doma ali v službi nimate klimatskega hlajenja, pojdite v nakupovalni center ali knjižnico – tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini.
* Doma se hladite s hladno prho ali hladno kopeljo.
* Oblačite se v bombažna ali lanena lahka, ohlapna oblačila svetlejših barv. Zaščitite se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo ter z zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem 15 ali več (UVB-zaščita) ter z ustrezno zaščito pred UVA-žarki.
* NIKOLI ne puščajte nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
* Zunanje fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure.
* Omejite športno aktivnost. V času fizične aktivnosti spijte dva do štiri kozarce hladne, brezalkoholne pijače na uro. Izotonične tekočine nadomeščajo soli in minerale, ki jih izgubljate s potenjem.
* Nekateri ljudje so zdravstveno bolj ogroženi. Bodite posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših ljudeh, duševno prizadetih ter pri ljudeh s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in ljudeh s povišanim krvnim pritiskom.
* Bodite pozorni na kakovost hrane, ki jo uživate. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujte v hladilniku. Pozorni bodite predvsem na mesne izdelke in izdelke, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijte.
* V primeru znakov vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti ali vročinske kapi pokličite zdravniško pomoč.

OGNJIČ

Ognjič je ena izmed najbolj zdravilnih cvetlic, ki jih boste našli. Ognjičevo mazilo je učinkovito pri zdravljenju suhe kože, pomaga proti vnetjem, odrgninam, opeklinam. Ognjičev čaj pa lajša želodčne tegobe, pospeši pa tudi čiščenje organizma.

Ognjič

Čaj iz ognjiča je koristen za notranjo in zunanjo uporabo. Za zunanjo uporabo ga koristite za čiščenje kože s poparkom. Za notranjo pa je koristen predvsem za želodčne težave.

Ognjič ima podoben učinek kot arnika. Ne draži kože in je zato uporaben predvsem za občutljivo kožo in kožo nagnjeno k alergijam. Ognjičevo mazilo deluje tudi kot blagi zaščitni faktor pred soncem, vendar ni nadomestilo za kreme z zaščitnim faktorjem! Prav tako lajša tudi sončne opekline. Tudi nasploh krepi tonus koži, ji vrača sijaj in pospešuje cirkulacijo krvi. Deluje proti mikrobom, snovi v njem pa preprečujejo naselitev glivic. Zaradi svojih učinkovin je ognjič zelo priznan tudi v kozmetiki.

Pozitivne lastnosti ognjiča pa potrjujejo tudi različne raziskave. Po njih naj bi zdravilne učinke imele predvsem tri snovi v njem, in sicer flavonoidi, eterično olje in triterpeni. Flavonoidne sestavine naj bi prispevale k protivnetnemu učinku, eterično olje naj bi imelo protikrčni učinek in triterpeni naj bi večali splošno odpornost proti okužbam.

Za utrujeno in mozoljavo kožo

Če imate utrujeno, mozoljasto kožo ali akne, je ognjičevo mazilo ravno pravšnje za vas. Najbolje je, da je popolnoma naraven, brez kozmetičnih dodatkov. Lahko pa poskusite tudi z ognjičevim čajem. Pripravite si ga tako, da dve zvrhani žlički ognjičeve zeliščne mešanice prelijete z skodelico vroče vode. Pustite stati deset minut, malo ohladite in si s tem umijte obraz. Obraz lahko splaknete ali pa ga očistite z vato. Na podoben način si pripravite tudi obkladek za modrico in ga položite na zatečeno mesto.

Ognjič je zaveznik žensk v meni

Ognjič je vsestranski. Preprečuje različne infekcijske bolezni. Mnogi ga uporabljajo tudi za zdravljenje odprtih ran in opeklin. Sicer pa se odsvetuje nosečnicam.

Ljudski zdravilci uporabljajo ognjič tudi notranje v obliki poparka in tinkture. Pri vnetju želodčne sluznice, čiru na želodcu in črevesju, krčih in driskah. Redno pitje čaja pa čisti kri, blaži nečisto kožo in neredne menstruacije. Ognjič je tudi zaveznik žensk v meni, pomaga pa tudi proti stresu in pomirja.

Zdravilno učinkuje na jetra in pospešuje izločanje žolča. Ima blage diuretične in odvajalne lastnosti ter preprečuje infekcijske bolezni. Čaj pijemo večkrat dnevno, ne smemo ga sladiti, pa tudi prevroč ne sme biti. S tem čajem lahko izpiramo tudi ustno votlino ali ga uporabimo za obloge za rane.

Čeprav smo navajali le dobre strani ognjiča, naj omenimo tudi eno slabšo. Ognjič vpliva na menstruacijski ciklus, odsvetuje pa se tudi nosečnicam. To sicer ni pisano pravilo, je pa vsekakor ob uživanju ognjiča potrebna zmernost in previdnost. Zato ni odveč, če se o uporabi posvetujete tudi s strokovnjakom. Kar pa se tiče zunanje uporabe ognjiča, si lahko obraz z njim umivamo ali mažemo prav vsak dan.

PRIPRAVA MAZILA

Priprava mazila zahteva kar nekaj spretnosti in znanja.
Najboljše mazilo je pripravljeno na svinjskem salu iz popolnoma svežih cvetnih koškov. Svinjsko salo mora biti neslano in pravilno scvrto, da mast ne diši po prežganem, če pa je scvrto premalo, se mazilo rado pokvari.
Pol kilograma salne masti segrejemo in dodamo 150 do 200g svežih ognjičevih cvetov ali samih cvetnih lističev. Zmes premešamo in pustimo stati 24 ur. Naslednji dan vsebino počasi segrejemo in jo med segrevanjem mešamo. Zmes precedimo preko gaze in jo vlijemo v lončke. Če želimo, da je mazilo obstojnejše, dodamo malo čebeljega voska.
Mazilo lahko pripravimo tudi na osnovi iz vazelina ali olivnega olja z dodatkom čebeljega voska, vendar je mazilo, pripravljeno na svinjskem salu, bolj učinkovito.
Mazilo hranimo v hladnem prostoru.

ZDRAVILNI OGNJIČ (Calendula officinalis)

Zdravilni ali vrtni ognjič je eno do dve-letna zelnata rastlina. Njegova domovina je južna Evropa, gojijo pa ga v zmerno toplih pokrajinah po vsem svetu.
Razmnožujemo ga z direktno setvijo ali pripravimo sadike in jih presadimo na želeno mesto. Pri sajenju moramo upoštevati dejstvo, da je potrebno cvetove redno pobirati (sicer rastlina naredi seme in dozori), zato moramo med vrsticami pustiti toliko prostora, da ob nabiranju cvetov ne poškodujemo rastlin. Bleščeče oranžne cvetove pobiramo v suhem vremenu, ko se cvetni koški odpro – najbolje vsak drugi dan. Cveti od junija do oktobra.

UPORABA

Cvetne koške lahko posušimo in jih kasneje uporabimo za čaj, lahko pa iz svežih pripravimo mazilo ali tinkturo. Če ločimo cvetne lističe in jih posušimo, jih lahko uporabljamo kot naravno barvilo za obarvanje raznih jedi namesto žafrana.

ZDRAVILNOST

Zdravilni ognjič je bil nekdaj med najbolj znanimi in vsestransko uporabnimi zelišči zahodnega zdravilstva.
Je antiseptik, nekatere sestavine delujejo proti glivicam, bakterijam in virusom. Ognjičevo mazilo deluje tudi na kapilare, tako da pomaga pri celjenju ran, pri krčnih žilah in raznih vnetjih. Učinkovito ga uporabljamo za zdravljenje zlate žile. Uporabljamo ga lahko za odrgnine, opekline, sončne opekline, akne, izpuščaje, pike žuželk … Zelo učinkovito je za dojenčke pri pleničnih izpuščajih in temenicah, doječim materam pa lajša vnetja prsnih bradavic. Pomaga tudi pri glivičnih okužbah stopal.
Pitje poparka ali tinkture pomaga zdraviti vnetja prebavil (gastritis, peptične razjede, …) in pospešuje izločanje strupov iz telesa. Čisti tudi jetra in žolčnik, zato se priporoča ljudem, kateri so preboleli zlatenico oziroma imajo težave z jetri ali žolčem.
Ker deluje blago estrogensko, lajša menstrualne bolečine in uravnava krvavitve.

SPREHOD BOLJÅ I OD MARATONA

Ameriška študija je pokazala, da zmerna telesna dejavnost človeka pred srčnimi boleznimi in sladkorno varuje bolj kot (pre)zahtevne telesne vaje.

Zdravorazumsko sicer velja, da bolj intenzivna, kot je vadba, boljše učinke ima na naše zdravje in počutje, študija, v kateri je sodelovalo 240 ljudi, pa to prepričanje postavlja na glavo.

Zmerna telesna dejavnost, kot je na primer 30-minutni sprehod, bolj varuje zdravje kot zahtevni telesni napori, njeni učinki pa so tudi dolgotrajnejši.

Zmernost je torej izredno pomembna tudi pri telesni dejavnosti. Paziti je treba le, da ugotovitve ameriških znanstvenikov ne bodo postale izgovor za premajhno telesno dejavnost.

OREÅ ÄŒKI PRINAÅ AJO ZDRAVJE

Kaj vsebujejo oreški?

Å tevilo študij, ki dokazujejo neverjetne pozitivne učinke nenasičenih maščobnih kislin na naše zdravje, v zadnjih letih zelo narašča.

Verjetno ste že slišali za “mediteransko dieto” – način prehranjevanja, ki temelji na žitaricah, zelenjavi, sadju, ribah ter rastlinskih virih maščob, predvsem na olivnem olju, oreških in semenih, ki so bogati z mononenasičenimi maščobnimi kislinami ter antioksidanti. Takšna dieta vsebuje v povprečju kar 40 % vseh dnevno zaužitih kalorij iz nenasičenih maščobnih kislin. Ne izločajte torej določenih maščobnih živil samo zaradi visoke vsebnosti maščob, temveč prej preverite, katere maščobne kisline živilo vsebuje. Izbirajte hrano, ki ima čim manj nasičenih ter čim več nenasičenih maščobnih kislin. Ameriško društvo za zdravje srca in ožilja je eno izmed številnih zagovornikov takšnih prehranjevalnih navad.

Čeprav so si najrazličnejši oreški po kalorični vrednosti ter razmerju ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob dokaj podobni, se do neke mere vseeno medsebojno razlikujejo, nekateri pa z določenimi posebnostmi celo izstopajo.

Oreški

Najbrž ni potrebno ponavljati, da je maščoba tista, ki se v oreških pojavlja v največji meri. V povprečju je vsebujejo od 50 % pa vse tja do 75 % (večinoma gre za mono in polinenasičene maščobne kisline). Najmanj jih vsebujejo pistacije, indijski oreški, arašidi in mandlji (okoli 50 %), sledijo jim lešniki, pinije in orehi, absolutni rekorder med oreški pa je makadamija s kar 76 % maščob.

Nadalje lahko jedrca razvrstimo v skupine glede na to, kolikšna je njihova vsebnost omega 9 (mononenasičene maščobne kisline) in omega 6 (polinenasičene maščobne kisline) maščobnih kislin. Pri skupini, ki vsebuje največ mononenasičenih kislin (te so skoraj v celoti zastopane v olivnem olju), so na prvem mestu spet makadamije, ki jim sledijo lešniki in indijski oreški. Brazilski oreški in pinije imajo mononenasičene in polinenasičene maščobne kisline razporejene v razmerju približno 1:1, arašidi in pistacije pa v razmerju 2:1 v korist mononenasičenih.

Svojevrstna izjema je nam vsem najbolj domač oreh, ki edini izmed oreškov vsebuje alfa linolensko kislino (LNA), ki spada v družino omega 3 maščobnih kislin. Medtem ko je ostala jedrca vsebujejo le v sledeh (pod 1 %), je oreh vsebuje kar 6,8 %. Hkrati v njem najdete tudi največ linolne maščobne kisline (LA). Alfa linolenska in linolna maščobna kislina sta esencialni maščobni kislini – ker ju človeško telo ni sposobno proizvesti samo, je obvezen njun vnos s hrano. LNA in LA sodelujeta pri tvorbi telesne energije in hemoglobina, sodelujeta tudi pri prenosu kisika, sta pomemben strukturni element celičnih membran ter pospešujeta metabolizem in regeneracijo po fizični aktivnosti. Med drugim tudi izboljšujeta kakovost las, nohtov in kože, pomagata pri zniževanju krvnega tlaka in holesterola v krvi, zmanjšujeta možnost kapi in srčnega napada … Velja se ozirati na študijo “Lyon Heart Study”, ki dokazuje, da esencialni maščobni kislini LNA in LA preprečujeta nastanek krvnih strdkov, v veliki meri zmanjšujeta riziko srčnega napada in mašenje arterij. Å tudija je pokazala, da dodatek 2 g LNA dnevno zniža stopnjo smrtnosti za kar 70 %.

Poleg nenasičenih maščobnih kislin jedrca vsebujejo tudi majhno količino nasičenih, in sicer od 4 do 16 %. Najmanj jih je v lešnikih in mandljih, največ pa v brazilskih oreških.

ZDRAVILNE LASTNOSTI OREHOV

Stari Slovani so verjeli, da je oreh sveto drevo, ki varuje pred nesrečo. Zaradi povzročanja prebavnih težav in težav z zgago mu danes v prehrani pogosto delamo krivico. Ne pomis­limo pa, da ga po navadi uživamo v jedeh, ki pridejo na mizo šele ob koncu obilnih gostij in so že same po sebi dovolj težke in obremenjujoče za utrujen želodec. Surova jedrca brez testa in dodatkov so odličen vir energije in esencialnih hranil.

Zdravilne lastnosti

* Redno uživanje manjših količin pomaga pri znižanju maščob in holesterola v krvi, zavira nastanek srčno-žilnih obolenj in deluje protivnetno.
* Orehi sproščajo in pomirjajo zaradi dokaj velike vsebnosti aminokisline triptofana, ki v telesu sprošča hormon ugodja serotonin.
* Pomagajo pri presnovi ter krepijo srce in pljuča.
* Aminokislina arginin spodbuja nastajanje dušikovega oksida, ki skrbi, da arterije ostanejo prožne in omogočajo dober pretok krvi skozi srce.
* Zelene lupine orehov, ki jih namočimo v domače žganje, so znano domače zdravilo za želodec.

Hranilna sestava

* V orehih je okoli 60 odstotkov maščob. Največji delež sestavljata linolna in linolenska kislina, ki sta esencialni maščobni kislini.
* Poleg maščob vsebujejo orehi še okoli 15 odstotkov beljakovin in približno 13 odstotkov sladkorjev.
* Folna kislina, vitamin C in E.
* Najpomembnejši makroelementi so kalcij, magnezij in železo, med mikro­­­elementi pa selen, baker in cink.
* Pomembna sestavina orehov je elaginska kislina, ki zmanjšuje možnost pojava rakavih obolenj.

Izberite pravega

* Če imate oreh doma, poberite plodove, jih dobro posu­­­šite in shranite v hlad­­­nem in temnem prostoru. Jedrca so okusna in sveža, če orehe trete sproti.
* Mleti orehi, ki so pakirani v vrečkah, se zelo hitro pokvarijo, zato vedno preverite datum uporabe in jih čim prej porabite.
* Jedrca, ki jih boste kupili v trgovini, vedno najprej poskusite, saj se pogosto zgodi, da so žarka in grenka.
* Orehi, ki jih ponujajo na prodajnih policah v trgovini, imajo zaradi lepšega videza z natrijevim hipokloritom obeljeno lupino, kar je razlog več za nakup domačih orehov.
* Jedrca shranjujte v dobro zaprtih posodah (primerne so steklene), v temnem in hladnem prostoru (najbolje v shrambi ali hladilniku). Večje količine jedrc lahko shranite v zamrzovalniku.

Priprava in uporaba

* Orehe čim večkrat uživajte surove v različnih svežih sladicah ali pa kot dodatek sadnim in zelenjavnim solatam. Okusna je tudi kombinacija orehov in soparjene zelenjave.
* V naravnem zdravilstvu je zelo cenjeno orehovo olje, ki pomaga pri uravnavanju telesne teže, čisti kri in spodbuja delovanje ledvic.
* V Srednji Aziji spomladi iz debel pridobivajo sladek sok, ki je po sestavi in okusu podoben javorovemu sirupu.
* Okusen naravni prigrizek so orehove kroglice. Pripravite jih iz enakih delov namočenih in zmletih orehov ter rozin. Povaljajte jih v kakavu ali zmletih orehih ter shranite na hladnem.
* Najbolj znani orehovi poslastici iz tradicionalne slovenske kuhinje sta potica in prekmurska gibanica, ki se jima zaradi pečene mešanice številnih sestavin po navadi ne mudi skozi prebavila.

OREH

Hrana za možgane

Jedrca vseh vrst orehov so užitna, bogata z različnimi olji, uživamo jih presne ali v kuhanih jedeh, najpogosteje v sladicah. Orehovo olje velja za dragoceno specialiteto in ga uporabljamo v izjemno majhnih količinah, najpogosteje za obogatitev okusa solat in različnih prelivov. Oreh velja za orešček, bogat s kislinami omega tri, ki pomaga zniževati holesterol, zaradi česar je poznan tudi kot hrana za možgane, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo te maščobe. Zaradi velike vsebnosti različnih olj moramo orehe hraniti v suhem in hladnem prostoru, saj na toplem hitro postanejo žarki. Uporabna pa niso samo orehova jedrca. V nekaterih deželah nezrele orehe skupaj z zeleno lupino hranijo v kisu. V armenski kuhinji orehe shranjujejo v sladkem sirupu, podobno kot v deželah na Balkanu, kjer orehova jedrca shranjujejo v medu. Danes največ orehov pridelajo v Združenih državah Amerike, Turčiji, na Kitajskem, v Iranu, Franciji in Romuniji. Ko kupujemo cele orehe, izbiramo tiste, ki delujejo težki. Lupina ne sme biti počena, naluknjana ali neenakomerne barve, saj to nakazuje na plesnivo jedrce v notranjosti. Če imajo orehova jedrca grenak olupek, pomaga, da jih 10 minut namakamo v vreli vodi in jih potem zdrgnemo z grobo brisačo. Kasneje jih razporedimo po peki papirju in jih posušimo v pečici.

Nad orehe z domišljijo

Orehe lahko uporabljamo tradicionalno, predvsem v sladicah, kar pa ne pomeni, da je to edini način uporabe. S strtimi orehi si lahko popestrimo navaden jogurt, nepogrešljivi so v različnih piškotih, poticah in drugih pecivih. Orehova jedrca dajemo tudi na razne sirove plošče uživamo jih ob sirnem fondiju, kjer je najbolje, če izmenično v sir pomakamo kruh in orehe. Odlične so kombinacije bučkino-orehovega kruha, korenčkovo-orehovih ali marelično-orehovih mafinov in jabolčno-orehovih omlet. Grobo zmlete orehe lahko dodajamo različnim solatam (odlična je kombinacija orehov, stebelne zelene, jabolk in mlade solate) in juham ali jih uporabljamo kot dodatek polnilom perutninskih jedi. Uporabljamo jih lahko tudi kot prilogo; odlična je priloga iz fino zmletih orehov, kuhane leče in začimb, zmleta v gost pire. Iz mletih orehov in balzamičnega kisa lahko ustvarimo preliv, ki se odlično poda k špargljem, avokadu, surovim mariniranim bučkam ali popečeni jesenski oranžni buči … Popražene orehe lahko dodajamo vsem pečenim perutninskim jedem, ribjim in zelenjavnim jedem, k perutnini se odlično podajo mleti orehi v kombinaciji z medom in čilijem. Ljubitelji kave si lahko sladkane in popražene grobo mlete orehe dodajo na mlečno penico, enako jih lahko uporabimo ob mlečnem rižu, na palačinkah … Tudi pri pripravi testenin se lahko igramo z orehovo aromo: zmlete orehe dodajamo različnim rezancem; odlični so recimo špageti z brokolijem, orehi in limoninim sokom, ali rezanci s sušenimi paradižniki, orehi in rukolo, ali krompirjevi svaljki z gorgonzolo, portovcem in orehi.

OREHOVO OLJE

Orehovec se v Evropi za kulinarično popestritev in za kozmetične olepšave uporablja že od rimskih časov. Orehovo olje pridobivajo iz plodov oreha in vsebuje nenasičene maščobe, ki so v telesu nujno potrebne, saj jih telo ne zna proizvajati samo.

Te maščobe se imenujejo esencialne maščobne kisline, ki jih delimo v dve vrsti: omega3 maščobne kisline in omega6 maščobne kisline. Telo pridobi nujno potrebne nenasičene maščobe s hrano ali preko kože. Prav tako je orehovo olje bogat vir vitaminov A, C in E. Med rastlinskimi olji je na drugem mestu po vsebnosti omega3 maščobnih kislin. Je blagega okusa in prijetnega vonja.

Orehovo olje v kozmetiki

Staranje kože

Orehovo olje je pomembna sestavina kozmetičnih izdelkov. Zaradi vsebnosti vitamina E, ki ščiti žile pred staranjem, je odlično za uporabo pri izdelkih proti staranju kože. Olje na koži ustvari zaščitni sloj, ki preprečuje izgubo vode. Ob stiku kože, na kateri so kisline, z oljem nastane hladna reakcija in lužina, ki daje koži vlažnost. Olje čisti vse tri plasti kože, vrhnjico, usnjico in podkožje. Uporablja se lahko tudi na suhi, poškodovani in oboleli koži.

Recept: krema za okoli oči:

* 1 žlička čebeljega voska
* 2 žlički kokosovega olja
* 2 žlički orehovega olja
* 1 žlico rožne ali destilirane vode

Na ogenj pristavite posodo z vodo. V steklenem kozarcu zmešajte vosek in kokosovo olje ter ga postavite v posodo z vodo. Ko se vosek stopi, dodajte orehovo olje. Dobro premešajte, posodo odstavite s štedilnika in dodajte rožno ali destilirano vodo. Mešanico zlijete v lonček in pustite, da se ohladi. Kremo lahko začnete uporabljati.

Celulit

Orehovo olje se uporablja tudi za odpravo celulita. Vsako poletje nas mediji zasujejo z reklamami o kremah, ki zmanjšujejo to nadlogo. Narava je v orehovem olju ustvarila sredstvo za boj proti njej. Ta se ob redni uporabi olja skrči in postane alkalen, kar povzroči, da se izloči.

Cirkulacija

Orehovo olje pospešuje cirkulacijo v telesu, kar vpliva tudi na hitrejšo obnavljanje kože.

Recept: olje za povišano cirkulacijo

* 60ml orehovega olja
* 20ml ricinusovega olja
* 15ml sončničnega olja
* 4ml vitamina E
* 10-12 kapljic eteričnega olja (po želji)

Postopek: V stekleničko, ki jo lahko dobro zaprete, zmešajte orehovo, ricinusovo in sončnično olje. Dodajte vitamin E. Mešanico dobro premešajte in olje je pripravljeno.

Lasišče

Orehovo olje ugodno vpliva na poškodovane in suhe lase. Prav tako obnavlja las in ugodno vpliva na poškodovano lasno korenino. Ob rednem mazanju lasje začnejo ponovno rasti, učinek naj bi bil opazen tudi na mestih, ki so bila brez las že od rojstva. Uporabo orehovega olja priporočajo tudi ob srbečem lasišču ali ob prhljaju.

Recept:

Orehovo olje nanesite na celotno dolžino las. Dobro ga utrite v lase in ga pustite na njih več ur ali čez noč.

Krema za sončenje

Orehovo olje vsebuje naravni UV filter, zato je odlično sredstvo za sončenje, saj s hlajenjem ščiti vrhnjico kože.

Orehovo olje v zdravstvu

Izboljšuje spomin

Omega3 je pomembna komponenta zunanje membrane možganskih celic, ki skrbijo za prenašanje živčnih signalov, potrebnih za razmišljanje, učenje in spomin. Redno uživanje orehov ali orehovega olja izboljša sposobnost za učenje in zmanjša pozabljivost.

Nespečnost

Orehovo olje povečuje produkcijo melatonina v krvi. Ta hormon je odgovoren za dober spanec. Orehovo olje preko blagodejnega učinka na spanec pomaga pri zmanjševanju stresa, depresije in anksioznosti.

Slabovidnost

Grgranje orehovega olja v ustih se priporoča ob slabovidnosti in sivi mreni. Olje grgrajte (lahko tudi pogoltnete) trikrat na dan. Po enem mesecu naj bi bila izboljšava vida takšna, da bi se vam spremenila dioptrija. Olje razširi arterije v glavi, ob zaužitju vam bo postalo vroče, vendar bo občutek po nekaj minutah minil.

Srce in ožilje

Orehovo olje vsebuje zdrave maščobe, ki znižujejo holesterol, prav tako kontrolira sladkor v krvi. Omega3 zmanjša LDL holesterol (slabi holesterol) in poviša HDL (zdravi) holesterol. Olje pomaga pri vzdrževanju prožnosti arterij in s tem ščiti pred boleznimi srca in ožilja.

Čistilec strupov v telesu

Ko strupi pridejo v stik z orehovim oljem, se naložijo in se preko urina izločijo iz telesa. Orehovo olje na kisline učinkuje tako, da jih nevtralizira. S tem preprečuje kislost v tankem črevesu in čisti kri.

Olje za hujšanje

Olje uživamo pred obrokom, ali 1 čajno žličko 3x dnevno, ali pa ga 1x dnevno grgramo v ustih po eno minuto. Daje nam občutek sitosti še dolgo po zaužitju, zavira kisline in s tem prebavo.

Orehovo olje v prehrani

Orehovo olje se v prehrani uporablja hladno, kar pomeni, da se ga ne peče ali cvre, saj je občutljivo za oksidacijo in s kuhanjem dobi rahlo grenak okus. Kljub temu je samo po sebi odličen dodatek za solate, pečen krompir, ribe, zelenjavo, različne žitne jedi na primer za kosmiče za zajtrk. Dodajajo ga tudi k makaronom in sladicam, na primer pečenim breskvam. Hrani da rahel okus po orehih.

Recept: pečen krompirček z orehovim oljem
Za 4 osebe

* 1 kg mladega krompirja
* 2 žlički soli
* 2 žlički (svežega) rožmarina
* Pol skodelice orehovega olja

Krompir posolite, ga dajte v pečico in ga pecite na 200 stopinj približno eno uro, da dobi zlato rjavo skorjico. Zadnjih 20 minut dodajte sveži rožmarin. Ko je krompir pečen, dodajte orehovo olje in pomešajte.

Recept: Kozji sir z orehovim oljem

* Kozji sir
* 2 stroka česna
* Orehovo olje
* Začinite po želji (rožmarin, timijan, bazilika)

Na koščke narezan kozji sir položite v kozarec, v katerega dodajte česen, začimbe in orehovo olje. Sir naj se marinira vsaj 4 ure.

Eva Žnidar

SEGAJTE PO SEZONSKEM SADJU IN ZELENJAVI

V poletnih dneh je tržnica polna pridelkov, ki jih med letom sicer uživate v obliki marmelad, džemov, suhega sadja, cmokov … Preberite si, zakaj je pomembno, da jih uživate sveže.
Segajte po sezonskem sadju in zelenjavi

Slive

Slive so vsestranski sadež, saj jih lahko jeste tako sveže kot v eni izmed stoterih predelanih oblik, kot so marmelade in džemi, češpljeve pite, cmoki, slivov sok … Vendar naj bo poletje čas, ko jih uživate predvsem sveže, saj je za to kar nekaj razlogov:
– slive imajo nizko kalorično vrednost, so zelo bogate z minerali (fosfor, baker, magnezij) in pomagajo pri absorpciji železa v telo,
– redno uživanje sliv preprečuje razvoj črevesnih parazitov, zato naj bi jih pogosto uživali tudi otroci, novejše raziskave pa kažejo, da slive zavirajo razvoj raka na prsih,
– ena sliva ima toliko antioksidantov kot pest borovnic, zato slive veljajo za vrelec mladosti,
– slive spodbujajo presnovo in prebavo, suhe so odlično pomagalo pri zaprtju – pest suhih sliv namočite čez noč in jih zjutraj pojejte, sok pa popijte, oboje na tešče.

S svežimi slivami nikar ne pretiravajte, saj so naravno odvajalo, ki v prevelikih količinah povzroča prebavne motnje.

Fige

Ta omamno dišeči sredozemski sadež je v sveži obliki dostopen le enkrat na leto. Pa še takrat je pomembno, kdaj so fige pobrane, saj so najslastnejše takrat, ko so že malenkost prezrele in bi rade začele gniti. Ravno zato, ker so hitro pokvarljive, jih je treba porabiti takoj ali jih posušiti, skuhati iz njih marmelado ali džem, kajti fige kljub obdelavi v sebi zadržijo veliko vitaminov in mineralov, ki med zimo pridejo zelo prav.

– Fige imajo ogromno mineralov in vitaminov ter skoraj nič maščob, holesterola ali natrija, so odličen vir aminokislin, antioksidantov in nenasičenih maščobnih kislin.
– Čeprav vsebujejo do 80 odstotkov vode, se njihov sok ne stiska pogosto, njihova skrivnost je vlakninska sestava, ki blagodejno vpliva na zdravje črevesja.
– S figami si pomagate pri preprečevanju utrujenosti, le nekaj svežih sadežev vam bo povrnilo vitalnost, pa tudi s suhimi ne morete zgrešiti, saj so odličen vir sladkorja.

Kumare

Več kot 95 odstotkov kumare predstavlja voda, zato imajo kumare nizko kalorično vrednost, so pa izjemno bogate z minerali, med katerimi izstopata kalij in magnezij. So naravni diuretik, pospešujejo prebavo in spodbujajo izločanje urina, blagodejno vplivajo na ledvice, jetra, mehur …, skratka na vse sečne in prebavne poti. Lajšajo revmatična in artritična obolenja, uravnavajo krvni sladkor, zato jih priporočajo tudi sladkornim bolnikom, sveže stisnjen kumarični sok pa pomaga pri premagovanju poletne vročine! Najbolj zdrave so kumare, če jih uživate sveže, saj tako obdržijo vse svoje zdravilne lastnosti, ki jih med kuhanjem večinoma izgubijo.

Lubenica

Prav tako kot kumare so tudi lubenice sestavljene iz 95 odstotkov vode, zato spadajo med najbolj priljubljene sadeže poletja. Majhen delež vlaknin v njihovi sestavi spodbuja presnovo, da so legendarno odvajalo vode, pa je splošno znano. Lubenice vsebujejo veliko vitamina A in veliko vitamina C, betakarotena … Druga podobnost s kumarami je, da delujejo bazično, zato v telesu vzdržujejo kislinsko-bazično ravnovesje. V lubenicah najdemo tudi likopen, sestavino, ki spodbudno deluje na delovanje srca in preprečuje srčna obolenja. Poleg tega pa 100 gramov lubenice vsebuje le 80 kalorij, zato ni strahu, da bi se pri pretiravanju z lubenico zredili, zagotovo pa boste na četrt ure opravljali malo potrebo.
Preberite še:

*

(Ne)redilne poletne solate

Poletje je čas, ko je raznovrstne zelenjave na vrtu in na tržnici na pretek, zato si ponavadi, predvsem nežnejši spol, takšnih in drugačnih solat privoščimo veliko.
*

Zdravilno laneno seme

Laneno seme je bogat vir maščobnih kislin omega 3, zaradi visoke vsebnosti sluzi in vlaknin pa uspešno uravnava prebavo.

K.G.