ZDRAVLJENJE Z VODO
Velikokrat slišimo, da ne znamo več prisluhniti svojemu telesu, da smo opustili dobre stare naravne metode zdravljenja in se popolnoma podredili terorju sodobnega življenjskega sloga in kemičnih zdravil, ki jih nadgrajujeta kirurgija ter obsevanje. A ni čisto tako. V nekaterih delih sveta kljub napredku niso pozabili izročil, ki se prenašajo iz roda v rod, v drugih pa se večina prebivalstva zateka k starodavnim spoznanjem zaradi revščine, saj si zdravil ne more kupiti, pa tudi za zdravnika nima.
Kje začeti?
Seveda smo zelo ranljivi, ko se nam ali bližnjim zatakne pri zdravju. Običajno nam na preventivnem zdravniškem pregledu povedo, da imamo previsok tlak, preveč sladkorja in maščob v krvi ter še marsikaj, česar niti ne občutimo. V ambulanto se odpravimo šele po tem, ko nas mučijo bolečine, alergije in druge nevšečnosti, ki ne minejo v nekaj dneh. Diagnoza je huda ali tudi ne, zmeraj pa moramo pri terapiji sodelovati, kar večinoma razumemo kot redno jemanje tablet. Če seveda nismo osveščeni. Če smo, poiščemo vse mogoče vire, iz katerih bi se lahko poučili o naravi svoje bolezni, in se brez zdravil, a z radikalnim posegom v življenjski slog, skušamo dokopati do zdravja. »Navodila za pitje vode«, ki jih lahko preberete v okvirju, so eden od takšnih virov. Nekje je pač treba začeti. A prej še nekaj o vodi, ki je vse prej kot novo zdravilo, pa tudi čisto nenevarna ni.
Že babice so vedele
Vsakomur, ki se spozna na shujševalne kure (in to smo, žal, skoraj vsi), je znano, da je treba spiti na dan »vsaj dva litra vode«, kar pa ni nič novega. Že naše babice so vedele, da voda duši lakoto, ureja prebavo, pospešuje delovanje ledvic (in preprečuje vnetje) ter ohranja gladko in napeto kožo. Predvsem na vzhodnem delu zemeljske oble znajo uporabljati vodo zunanje in notranje od pamtiveka. Kopanje, oblivanje, izpiranje in pitje vode so navsezadnje glavni terapevtski program termalnih zdravilišč.
Zadnje desetletje se je voda znova znašla v središču pozornosti, saj so mnogi terapevti ugotovili, da premalo pijemo, zato pa preveč jemo – da smo najbrž začeli zamenjevati občutek žeje za občutek lakote. Hkrati se je na alternativni sceni pojavila trditev, vsaj delno ji je morala pritrditi tudi znanost, da vsaka voda ni dobra za telo, da ni dovolj, da ni strupena, ampak mora biti »živa« in po svoji strukturi čim bolj podobna krvi. Takšno, pravijo ji »živa voda«, so našli v himalajskih dolinah in pojasnjuje, zakaj so tamkajšnji revni prebivalci, več lačni kot siti, tako dolgoživi.
Izobražena voda
Precej zanimanja je vzbudila (kajpak alternativna) teorija, da je vodo mogoče informirati oziroma ji vcepiti navodilo, kako naj v telesu učinkuje. Elektronski mikroskopi so zares pokazali, da je struktura kristalov v vodi iz različnih virov zelo različna, še posebej se razlikuje, če jo je »obseval« bioenergetik. Kot vemo, je na tržišču kar nekaj različnih kozarcev, ki dajejo vodi navodila, kako naj učinkuje – shujševalno ali kako drugače. Nekateri alternativci pa pravijo, da ni treba zapravljati denarja za informirane kozarce, saj navadni kozarci delujejo popolnoma enako. Vodo natočimo, primemo kozarec med dlani in ji prijazno povemo, kako naj učinkuje v našem telesu. Izobražena voda potem učinkuje ali pa tudi ne, to je precej odvisno od tega, koliko v učinek verjamemo.
Telo kliče po vodi
Pravo revolucijo je pred časom povzročila že omenjena knjiga Telo kliče po vodi, v kateri avtor opisuje številne bolezni, ki jih povzroča dehidracija – med njimi revmatizem, previsok tlak, črevesne in želodčne bolezni, bolezni srca in obtočil, debelost, glavobol. Ko sem to prebrala, sem se začela pri priči nalivati z vodo, ker so me občasno trpinčili vrtajoči glavoboli na eni strani čela. Zares so minili. Potem sem na vodo spet pozabila – kot skoraj vsi.
Dr. Batmanghelidj je s svojimi spoznanji razkuril strokovno javnost pa tudi kopico poslovnežev. Farmacevti so ga razglasili za šarlatana, saj bi bili ob ogromne zaslužke, če bi bolniki pili le vodo brez njihovih tablet. Prav tako so protestirali prodajalci ustekleničene vode. Vodna terapija jim je bila sicer neznansko všeč, ne pa tudi navodilo, da je dobra čisto vsaka voda iz javnega vodovoda, četudi je precej klorirana. Pol ure jo pustiš v vrču na pultu, občasno malo premešaš, pa klor izpuhti.
Potem se je pojavilo kar nekaj znanstvenih raziskav z modrovanjem o tem, koliko je voda zares učinkovita in koliko je moramo spiti. Pred dobrim mesecem smo lahko brali takšno raziskavo iz Å vice, ki pravi, da ni nobenih dokazov, da voda bistveno poslabšuje ali izboljšuje zdravje. Če spijemo približno dva litra tekočine na dan, vštete so tudi juhe, kava in sokovi, je kar dovolj. Tisti, ki prisegajo na vodno terapijo, pa odločno zatrjujejo, da to ne drži. Nobena druga tekočina razen vode naj ne bi učinkovala zdravilno, saj telo v goveji juhi ne zna ločiti vode od beljakovin, mineralov in drugih snovi, ampak jo sprejme kot eno informacijo.
Povprašajte zdravnika
Objavljamo torej navodilo, kako piti vodo in koliko, poskusite in kmalu boste ugotovili, ali vam prija ali ne. Pitje velike količine vode seveda ni zmeraj nenevarno, še posebej pri nekaterih boleznih in dietah. Če imamo visok tlak, bo še višji, če bomo jedli na primer slano prekajeno meso in ogromno pili, saj se bo voda zadržala v telesu. Nevarna je tudi dehidracija, saj je znano, da je voda učinkovit diuretik. Če bomo torej jedli sadje in neslano zelenjavo ter spili veliko vode, lahko ostanemo brez življenjsko pomembnih elektrolitov (to se nam lahko zgodi v hribih, kjer pijemo snežnico, ki je brez mineralov, in odplavi iz telesa še zadnjo sol, ki smo je veliko izgubili že z znojenjem). Vodo odplavljajo iz telesa tudi beljakovine (dieta: solata in meso učinkuje med drugim zato, ker iz telesa spravi vso vodo), zato se lahko po neumnem mimogrede zdehidriramo. Nasprotno pa potrebujemo veliko vode, da spravimo iz telesa predelane ogljikove hidrate (sladkor, bela moka), in voda se lahko v nas zadrži zelo dolgo.Če torej nismo zdravi, povprašajmo raje zdravnika. Neka slovenska lepotica je povedala, da je ostala med nosečnostjo vitka, ker je spila na dan kar po štiri litre vode. Recept ni primeren za vse.
Sploh pa recept, ki ga objavljamo, ne omenja velikanskih količin vode, le zjutraj na tešče bi je morali spiti kar precej. Kar mnogi že tako ali tako počnejo, predvsem pa je to navada na Daljnem vzhodu, kjer je civilizacijskih bolezni za zdaj manj. Začnejo se, ko se poveča apetit po hamburgerjih in čipsu, pred čimer ni več varen noben kotiček sveta.
Voda na tešče!
Metoda je preprosta: zjutraj, ko vstanemo, moramo takoj spiti 640 mililitrov vode, nekaj več kot pol litra torej. Potem si moramo umiti zobe in naslednjih 45 minut niti jesti niti piti. Potem smemo jesti in piti, nato pa naslednji dve uri nič – niti hrane niti pijače. Tako je pri vseh obrokih – potem ko se najemo in napijemo, sledita dve uri popolne abstinence. Pa še nekaj – med jedjo je treba piti mlačno in ne mrzlo vodo, tudi topel čaj (kot to počnejo Vzhodnjaki) je priporočljiv. Mrzle pijače naj bi zlepile maščobe in s tem upočasnile prebavo.
V tem je torej ves štos čudežne vodne metode. Obljublja pa veliko:
– v 30 dneh naj bi se znebili previsokega tlaka,
– v 10 dneh gastritisa,
– v 30 dneh diabetesa,
– v 10 dneh zapeke (precej verjetno),
– v 180 dneh raka,
– v 90 dneh tuberkuloze.
Če ni dovolj jasno – vodo pijemo zjutraj in potem še dve uri po vsakem obroku ter pol ure pred naslednjim, da ne razredčimo preveč želodčnih sokov.
Vsekakor pa bodimo vsaj zjutraj kje blizu stranišča.
Vir: Jana
julij 22, 2011 7:42 dopoldne | 
Subscribe