VOÅ ÄŒILO

ROJSTNI DAN ‘MAÅ  DANES TI,
DAJ, ODVRZI VSE SKRBI
IN PRAZNUJ GA RES LEPO,
S SINOVOMA, ŽENO.

SONJA DANES TI ŽELI,
DA LEPO SE TI GODI,
ZDRAVJA IN VESELJA KOÅ 
IN DA VEDNO SREČEN BOÅ .

SOS, 31.7.2011

KVAÅ ENE – KISLE KUMARICE, DOBRE PO DVEH URAH

KAJ Å KODUJE SRCU

Bolezni srca in ožilja so lahko prirojene ali pa pridobljene z neustreznim načinom življenja. Nekateri dejavniki tveganja so del vsakdana, zato na njih niti ne pomislite.

Nekatere težave s srcem lahko preprečite.

Premalo spanja

V globokem in dovolj dolgem spancu imunski sistem nabira energijo, ki jo potrebuje podnevi. Če slabo spite, ste bolj dovzetni za bolezni in infekcije. Raziskava v ZDA je pokazala, da imajo ljudje, ki spijo samo tri ure na noč, več za težav s srcem.

Nezaščiteni spolni odnosi

Okužba s klamidijo je ena najbolj razširjenih spolno prenosljivih bolezni. Dokazano je njeno uničujoče delovanje na srce, saj povzroča vnetja in številne druge težave. Zaščiteni spolni odnosi so nujni.

Slabi odnosi s partnerjem

Stres, ki nastane zaradi slabih odnosov v partnerski zvezi, škoduje zdravju srca, so ugotovili britanski znanstveniki. Izsledki raziskave so pokazali, da se pri osebah, ki imajo partnerja, s katerim se ne razumejo, možnosti za bolezni srca povečajo.

Neustrezno delovno okolje

Po rezultatih raziskav so neustrezne razmere na delovnem mestu pogost vzrok za različne bolezni. Stres je sopotnik neustreznih delovnih razmer, ta pa ima velik vpliv na dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja.

Å TIRJE PRIPOMOÄŒKI ZA ÄŒIST RAÄŒUNALNIK

Krušne drobtine, kečap, kava, prah in lasje na in v vaši tipkovnici?

Tipkovnica je gotovo leglo umazanije, na udaru pa je pravzaprav cel računalnik, prenosna ali namizna različica.

Računalnik, tiskalnik, faks in podobni pripomočki bodo čisti in nezaprašeni morda zdržali dlje, delo z njimi pa bo prijetnejše. Preden začnete, vso računalniško opremo izključite iz električnega omrežja. Kako lahko torej hitro “po domače” očistite vašega najljubšega pomočnika, če nimate posebnih čistilnih pripomočkov zanj?

Vlažni robčki

Da tipkovnico občasno obrnete in jo stresate, da ven popadajo drobtine, prah in drugo, kar se je ujelo vanjo, je pametno, a ni dovolj. Z vlažnimi robčki s tipkovnice (in po potrebi od drugod) obrišite zasušeno hrano in pijačo ter “nedoločljivo umazanijo”, ki se vztrajno nabira na tipkah.

Odstranjevalec laka za nohte brez alkohola

Tipkovnice se lahko lotite tudi z odstranjevalcem laka za nohte brez alkohola in staro zobno ščetko. Zobno ščetko čisto malo navlažite, se nežno sprehodite po tipkah in jih obrišite z vlažno krpo.

Plastična vrečka

Ko (končno) nastopi čas za počitnice za vas in računalnik, ga oblecite v plastično vrečko – prah in druga nesnaga mu ne bosta prišla do živega. Zaslon skrijte v eno (ali ga pa prekrijte s staro rjuho) in tipkovnico v drugo vrečko, prenosni računalnik pa zaprite in porinite v predal ali vrečko.

Kis

V vedrcu zmešajte enako količino vode in kisa. V mešanico potopite krpo, jo dobro ožmite in začnite brisati in drgniti. Mešanice nikoli ne pršite po računalniški opremi. Trdovratno umazanijo zdrgnite s koščkom vate, navlaženim s kisovo mešanico. In ne pozabite na miško! Če vam kis preveč smrdi, ga lahko zamenjate z dobro precejenim limoninim sokom. V čistilno mešanico pa lahko dodate tudi nekaj kapljic eteričnega olja, ki jo bo prijetno odišavilo.

Za LCD-zaslon je najbolje, da ga sproti brišete z mehko krpico, občasno pa mu privoščite čiščenje s posebnimi vlažnimi “računalniškimi” robčki.

NASVETI ZA USPEÅ NO ÄŒIÅ ÄŒENJE STANOVANJA

Z nekaj nasveti za hitro in učinkovito čiščenje boste čistili morda manjkrat.
Poskušajte čistiti hitro in redno. Hitro, a redno čiščenje stanovanja vam bo vsak dan vzelo le dobrih deset minut. Osredotočite se na najbolj kritična območja, kjer se najraje nabira umazanija – straniščna školjka, umivalnik, kuhinjsko korito, kljuka hladilnika in kuhinjski pult so zagotovo med njimi. Lotite se jih z blagimi in čim bolj naravnimi čistilnimi sredstvi ter krenite od enega do drugega.
Najbolje vsak drugi dan. Kadar imate napovedane obiske, se osredotočite še na točke, ki jih bodo gostje opazili – zrcala, tla predsobe in dnevne sobe, klubsko mizico, kuhinjsko mizo in stranišče oziroma kopalnico. Da bo začarani krog čiščenja stanovanja manj zoprn, pa razmislite tudi o spodnjih petih nasvetih.
Vsak korak šteje. Vedno čistite v smeri od stropa proti tlom – tako se prah od zgoraj ne bo nabiral spodaj. Prostor čistite sistematično, na primer od leve proti desni ali v smeri urnega kazalca, in nikar ne begajte z enega konca na drugega. Preden začnete sesati, pobrišite prah s pohištva.
Vsak dan ena soba. Če se vsak dan spopadete z enim prostorom, vas v soboto ne bo čakalo veliko tedensko pospravljanje. Preglejte tudi strop in zidove in se znebite pajčevin – pajki so dejavnejši, kot mislite.
Stanovanje brez prahu. Prah bo med čiščenjem manj letel po zraku, če boste krpico za prah prej popršili s sredstvom za poliranje oziroma čiščenje pohištva. Vojna s prahom je uspešna tudi z vlažno krpo.
“Zaprite” drobne predmete. Zgoščenke, spominke s potovanj, majhne okrasne predmete ter druge drobne predmete hranite v vitirini ali knjižni omari s steklenimi vrati in na njih se bo prah nabiral opazno počasneje.
Trik s kisom. Bel kis pomaga pregnati smrad. V prostor, ki zaudarja po ribah ali znoju, za eno uro postavite posodico z belim kisom. Smrad bo izginil ali bo vsaj manjši. Vonja po kisu kasneje ne bo, stanovanje pa vseeno kratko prezračite.

VROÄŒA ÄŒOKOLADA BOLJÅ A KOT VINO?

Skodelica vroče čokolade vsebuje bistveno več antioksidantov kot črno vino ali čaj.
Vroča čokolada vsebuje dvakrat več antioksidantov kot črno vino, dva do trikrat več kot zeleni čaj, in celo štiri do petkrat več kot črni čaj.
Kemiki, ki raziskujejo živila, so do teh rezultatov prišli na podlagi primerjave vsebin antioksidanta v skodelici vroče vode, ki so ji dodali dve čajni žlički kakava v prahu, enake količine vode, ki so ji dodali vrečko zelenega ali črnega čaja ter kozarec merlota. Kot je znano, antioksidanti ščitijo pred rakom in srčnimi obolenji, ker vežejo nase proste radikale.

ZDRAVILNA KOPRIVA

Kopriva je zdravilo, ki raste povsod. No, skoraj povsod, saj jo mnogi zatirajo; nekateri pa načrtno gojijo. Za koprive pravijo, da vsebujejo vse rudnine, ki jih potrebuje naše telo.
Najboljše so spomladi, lahko jih uporabljamo tudi poleti, v jeseni pa posebej zaživijo po dežju. Pri koprivi so zdravilni korenina, stebli, listi in cvetovi. Čreslovine spodbujajo delovanje želodca, jeter, trebušne slinavke in žolčnika, ugodno vplivajo na prostato. Sveža kopriva vsebuje veliko železa in po zaužitju se znebimo utrujenosti in izčrpanosti. Nad spomladansko utrujenost gremo torej s koprivami.
Koprivno seme ljudsko zdravilstvo priporoča pri driskah ter ob težavah z žolčnikom in jetri. Sok iz zelenih delov koprive in tudi koprivni čaj se največ uporabljata za sveže iztisnjen sok in za čaj, saj spodbujata presnovo, pospešujeta odvajanje vode, čistita kri in ledvice. Če boste pili sveži sok, boste s tem spodbudili odvajanje urina. Kopriva zmanjšuje količino sladkorja v krvi. Priporoča se tudi, ko bi radi shujšali in ko imate previsok krvi pritisk. Odlične so tudi že samo blanširane, prelite z olivnim oljem in posute s čemažem (ta je še ena od čudovitih rastlin zgodnje pomladi). Čaj deluje protivnetno v ustni votlini, je dober zoper afte in pri anginah.
Nekateri dvomijo v to, drugi pa se pridušajo, da skeleči in pekoči občutek koprive deluje ugodno pri artritisu, revmatičnih boleznih sklepov in mišic. Celo pri išiasu, vnetju živcev na rokah in nogah ga uporabljajo. Posušena se uporablja pri krvavitvah iz nosu. Suhe liste koprive zdrobite v prah, potem se priporoča vdihavanje in njuhanje. V homeopatiji koprivo pogosto uporabljajo pri ekcemih, ki jih povzroča virus herpes, ter pri podagri in revmi.

Juhe, napitki…

Koprive bi morali vključiti v prehrano vsaj enkrat na teden (prepogosto uživanje bi delovalo odvajalno). Koprive je najbolje na kratko dušiti, nekaj minut v vreli vodi. Možnosti je nešteto, uporaba pa podobna kot pri špinači in blitvi. Dodamo jih kuhanemu krompirju ali drugi zelenjavi, iz njih skuhamo juhe in enolončnice, uporabimo jih kot prilogo, z njimi napolnimo zavitke, jih vmešamo v zelenjavno rižoto ali pa jih skupaj s pinjolami spremenimo v pesto in prelijemo po testeninah. Å pinača iz kopriv je najpogostejša hrana, ki jo jemo iz te rastline. Kilogram mladih kopriv operemo, blanširamo in na drobno sesekljamo. Na olivnem olju ali žlički masla prepražimo na drobno sesekljana stroka česna, dodamo koprive in kuhamo pet minut. Solimo, dodamo ščepec nastrganega muškatnega oreška in žličko kisle smetane. Lahko pa koprive pripravimo tudi tako, da na kose narezan krompir četrt ure kuhamo v slani vodi, dodamo očiščene koprivne liste in kuhamo še deset minut. Odcedimo in počakamo, da se ohladi. Po okusu dodamo še poper, sol, olje, kis in sesekljani česen.
Izjemno poživljajoča je juha iz kopriv. Sesekljano čebulo in krompir, narezan na kocke, prepražimo na olivnem olju, dolijemo vodo in dušimo do mehkega. Dodamo skodelico grobo sesekljanih prevretih kopriv, jušno zelenjavo, sol in pest ovsenih kosmičev. Zalijemo z vodo in pustimo, da prevre. Odstavimo in po želji dodamo dve žlički kisle smetane.
Å e en recept je treba preizkusiti. Očiščene in oprane mlade koprive (vršičke) skuhamo v rahlo slani vodi. Odcedimo jih, splahnemo, še enkrat odcedimo, nato drobno sesekljamo ali spasiramo. V segretem olju popražimo moko, da porumeni, dodamo drobno nasekljani česen, prilijemo malo hladne, nato pa še tople vode, dodamo koprive in prilijemo mleko, solimo in popramo ter kuhamo še 10 minut. Rumenjak in kislo smetano dobro zmešamo in tik pred serviranjem med mešanjem vlijemo v juho. Poleg lahko damo še pražene kocke kruha.

Korenina koprive

Korenina koprive vsebuje številne učinkovine, ki prispevajo k njenemu delovanju. V zadnjem času so raziskave pokazale, da posamezne učinkovine v korenini koprive delujejo protivnetno, saj zmanjšajo vnetje in edem prostate, tako olajšajo težave z mokrenjem, ki nastanejo zaradi povečane prostate. Izdelki, ki vsebujejo izvleček korenine koprive, tako povečajo količino in pretok seča, zmanjšajo pogostost mokrenja ter količino zastalega seča. Pri arteriosklerozi žil nog je tudi v veliko pomoč. Marsikateremu človeku, ki boleha za tem, bi bila prihranjena amputacija noge, če bi si noge pravočasno kopal v kopeli iz koprivnih korenin. Deloma učinkuje ugodno tudi pri zoženju koronarnih žil.

Krepčilni napitek in čaj

Krepčilni pomladni napitek naredimo tako, da iz mladih listov kopriv iztisnemo sok, dodamo še drugo zelenjavo, bogato z vitamini in minerali, za okus pa morda še pomarančni sok. Dve pesti svežih kopriv prelijemo z decilitrom vode, zmeljemo v mešalniku in odcedimo. Sok uživamo štirikrat na dan pri jedi. Za čaj so primerne tudi sveže koprive. Å opek svežih kopriv prelijemo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo stati deset minut. Nesladkani čaj pijemo večkrat na dan v manjših količinah.

Proti prhljaju in za lesk

Da alkoholni izvleček iz kopriv odpravlja prhljaj in preprečuje izpadanje las, smo na tem mestu že pisali. Odlične so za nego las, predvsem temnih, ki jim lepo poudarijo barvo. Poparek iz koprive uporabljajte pri izpiranju las in lasje bodo lepi in sijoči. Poparek lahko uporabite tudi kot tonik za obraz. Pri zoženih žilah in krčih v različnih delih telesa, ki kažejo na motnje v krvnem obtoku, pa je izredno učinkovita koprivna kopel.

Simbol boga strele

Stari germanski narodi so koprivo imeli za simbol boga strele in še danes jo ponekod v alpskih deželah uporabljajo kot zaščito pred udarom strele. Pri nas so v starih časih dekleta na kresni večer posolila koprivo in tja, kamor je bi zjutraj nagnjen njen vrh, naj bi mladenka šla, tja naj bi se omožila ali šla služit. V srednjem veku so koprivo polagali v seč bolnika in iz nje napovedovali izid bolezni: če je ostala zelena, je to pomenilo, da bo bolnik kmalu ozdravel, če se je skrčila, ni bilo upanja za ozdravitev. Nekoč so se s stebli kopriv bičali po hrbtu. Bičanje namreč daje nekajurni občutek toplote, kar naj bi pomagalo pri išiasu in bolečinah v križu.

Dobro je vedeti

– Iz koprive se pripravlja tudi tekočina za gnojenje rastlin.
– Nabiramo veliko koprivo, ne pa mrtvo koprivo. Slednja namreč nima toliko dobrih lastnosti. Pri nabiranju se vidi razlika: velika kopriva ima oglato, mrtva pa okroglo steblo. Velika kopriva ima na spodnjem delu podolgovatih listov jajčaste ali srčaste oblike ter nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup.
– Strup velike koprive je neškodljiv. Na koži samo povzroči rdečico in mehurje. Koprive pečejo zaradi histamina, ki ga vsebujejo laski. Laski izgubijo pekoči učinek, če liste skuhamo ali zmanemo v rokah z rokavicami.
– Kopriva ima petkrat več kalcija kot kravje mleko. Vsebuje tudi magnezij, železo, beta karoten in vitamin C, karotenoide, flavonoide, organske kisline, fitosterole, lektine, klorofil.
– Kopriva dobro uspeva na tleh, ki vsebujejo veliko nitratov. Te pa pretvarja v aminokisline?
– Mrtva kopriva nima z malo in z veliko koprivo nič skupnega, druži jih le ime, in sicer zaradi podobnih listov.

Z NARAVNIMI ÄŒISTILI ÄŒISTIMO ZDRAVO.

Čeprav ste prepričani, da brez gore detergentov ni čistega doma, ni tako. Povsem enak učinek imajo naravna sredstva. Katera so najučinkovitejša?

Jabolčni olupek čisti aluminij

Jabolčni olupek položite v aluminijasto posodo in dodajte toliko vode, da ga prekrije. Na posodo poveznite pokrovko in vodo segrejte do vrelišča. Pokrov nato odstranite in pustite, da se tekočina nekoliko ohladi. Na koncu vsebino odstranite in posodo osušite. Presenečeni boste, saj bo bleščeče čista!

Vodka za hišne rastline

Ne, ne boste jih z njo zalivali. V učinkovito pomoč vam bo v boju proti listnim ušem. Rastlino najprej obrišite z mokro krpo, nato pa v vodko namočite tkanino in z njo natrite prizadete dele.

Olje in limonin sok za sijoče pohištvo

Običajno jedilno olje pomešajte z limoninim sokom v razmerju 2 : 1. Priskrbite si še mehko bombažno krpo in loščenje se lahko začne!

Kis in limona za čisto mikrovalovko

V posodi zmešajte pol skodelice vode in pol skodelice destiliranega kisa. Posodico postavite v mikrovalovno pečico in jo za dve minuti vključite. Kisla para je izjemno učinkovita v boju z zapečenimi in mastnimi madeži. Enak učinek boste dosegli, če boste v liter vode narezali tri limone. Posodo postavite v pečico in jo prižgite za dve do tri minute ter je ne odpirajte vsaj 10 minut. Limonina para bo razgradila vse madeže.

Odstranjevanje nalepk s steklene embalaže

Seveda bi steklene vaze radi ponovno uporabili, a nalepke z njih je včasih izjemno težko odstraniti. Lažje bo, če si boste pomagali s kisom. Vanj namočite tkanino in jo položite na etiketo. Pustite nekaj minut in trdovratno lepilo boste zlahka odstranili.

Sol čisti vinske madeže s preprog

Vlažen madež natrite s soljo in pustite nekaj minut, nato pa ga izperite s hladno vodo. Po potrebi postopek večkrat ponovite.

Soda bikarbona čisti fuge

Zmešajte vodo in sodo bikarbono, da dobite gosto zmes. S ščetko jo utrite v fuge, pustite nekaj minut, nato pa jo izperite.

Soda in kis tudi za odtoke

Imate zamašene odtoke? Tudi pri tej nevšečnosti si lahko pomagate s sodo bikarbono: pol skodelice je posujte na odtok, čeznjo pa prelijte polovico skodelice alkoholnega kisa. Odtok zaprite, počakajte 15–20 minut in vanj spustite vročo vodo. Učinek bo več kot zadovoljiv.