MOJE BRANJE

Pred kratkim sem spet začela obiskovati knjižnico. Najprej sem si izposodila nekaj strokovnih knjig, ki pa jih vseh nisem imela časa predelati. Imela sem nekaj poezije, pa knjigo Kozolci na slovenskem, priročnik o risanju portretov, pa knjigo o akrilnih barvah. Te knjige so že pri drugih bralcih, sama pa sem prinesla iz knjižnice samo eno knjigo. Doma delamo adaptacijo vrta zato sem izbrala Ideje za ureditev bivalnega vrta. Upam, da se najdejo v knjigi koristni nasveti v zvezi s tem.

MLEKO – SUROVO IN SVEŽE

Sveže, surovo mleko je tisto mleko, ki ni obdelano z nobenim drugim postopkom, razen s filtracijo in ohlajanjem na temperaturo pod 4° C. Sveže surovo mleko je obenem hrana in pijača ter spada med osnovna živila. Mleka spijmo vsaj dva kozarca na dan, saj ima zaradi pestre sestave izjemno dober učinek na zdravje. Maščobe in laktoza sta vir energije, beljakovine, lacij in fosfor pa gradbeni elementi telesa. Z vitamini v mleku se borimo proti boleznim, s kalcijem pa za zdrave kosti in zobe.

Čeprav je mleko izjemno pomembno za pravilen razvoj otrok, pa ga ne smemo zanemariti tudi odrasli, saj uspešno preprečuje osteoporozo in druge bolezni, povezane z pomanjkanjem kalcija.

Surovo mleko v našem telesu deluje bazično in je že samo s tem vir zdravja. Če mleku nič ne dodamo in nič ne odvzamemo, spada tudi med najpomembnejša varovalna živila. Sveže mleko je varno in zdravo, le novega okusa se moramo navaditi!

Vsak dan pijmo sveže surovo mleko – za zdravje!

ÄŒRNI RIBEZ – pr­vak zdrav­ja in oku­sa

Čr­ni ri­bez je pr­vak med pr­va­ki: vse­bu­je 3- do 5-krat to­li­ko vi­ta­mi­na C kot li­mo­ne, ven­dar je ta vi­ta­min le del­ček mno­ži­ce ko­rist­nih se­sta­vin čr­nih ja­god. V njem je tudi cela vr­sta rud­nin: so­raz­mer­no ve­li­ke ko­li­či­ne ka­li­ja, kal­ci­ja, mag­ne­zi­ja, fos­for­ja, že­le­za, ba­kra, man­ga­na, cin­ka, molib­de­na …

Kako ga shra­nju­je­mo

14-02 Čr­ni ri­bez spada med na­jod­por­nej­še vr­ste ja­go­dičÂ­ja, nje­go­va ko­ži­ca pa še močÂ­ne­je va­ru­je vse­bi­no ja­go­de kot pri be­lem ali rde­čem ri­be­zu. Čvr­sti in svet­le­či se plo­do­vi so zna­me­nje, da je ri­bez še do­kaj svež. V hla­dil­ni­ku se ohra­ni ne­kaj dni. Os­mu­ka­ne ja­go­de lah­ko za­mrz­ne­mo ali po­su­ši­mo. Čez noč na­mo­če­ne suhe ja­go­de so od­li­čen aro­ma­tičÂ­ni do­da­tek sad­nim so­la­tam in po­dob­nim je­dem. Naj­bolj­ši na­kup ri­be­za pa je go­to­vo iz­da­tek za ne­kaj sa­dik, ki jih po­sa­di­mo na pri­mer­nem me­stu v vrtu.

Či­sti kri in urav­na­va pre­sno­vo

Ri­bez vse­bu­je oko­li 6 odstot­kov slad­kor­ja, od sad­nih kis­lin pred­vsem ci­tron­sko. Ve­li­ko vi­ta­mi­na C (150 mg ali več v 100 gra­mih), za sad­je ve­li­ko vi­ta­mi­na E, an­to­cian­ska bar­vi­la, pek­ti­ne in še mar­si­kaj. V ljud­skem zdra­vils­tvu so ja­go­de črnega ri­be­za ce­nje­ne za laj­ša­nje rev­ma­tičÂ­nih bo­le­čin in te­žav s pro­ti­nom, kar ka­že nji­ho­vo ve­li­ko či­stil­no moč za kri in tki­va ali uravnava­nje pre­sno­ve na več rav­neh, od ce­ličÂ­ne­ga me­ta­bo­liz­ma na­prej. Čr­ni ri­bez spod­bu­ja de­lo­va­nje led­vic, pos­pe­šu­je pre­ba­vo in de­lu­je raz­ku­že­val­no. Z red­nim uži­va­njem čr­ne­ga ri­be­za pre­pre­či­mo raz­voj sla­bih bak­te­rij v de­be­lem čre­ve­su, ki se si­cer tako rade raz­bo­ho­ti­jo na ne­pre­bav­lje­nih os­tan­kih škro­ba in be­lja­ko­vin. Sve­že stis­njen sok čr­ne­ga ri­be­za zni­žu­je zvi­ša­no te­le­sno tempera­tu­ro, gr­gra­nje po­ma­ga pri vne­tem grlu. Å te­vil­ne se­sta­vi­ne čr­ne­ga ri­be­za sku­paj z bar­vi­li delujejo an­tiok­si­da­tiv­no – ta vr­sta sad­ja je ena najboljših vrst hra­ne za nev­tra­lizi­ra­nje prostih ra­di­ka­lov.

Ljud­sko zdra­vils­tvo pri­po­ro­ča čaj iz li­stov pri te­ža­vah z me­hur­jem.

Pri­pra­va

Čr­ni ri­bez je do­volj sla­dek in ima tako sa­mos­voj okus, da je kot na­lašč za zo­ba­nje na­rav­nost z grma. Iz nje­ga lah­ko de­la­mo so­ko­ve, lah­ko ga do­da­ja­mo k sadnim so­la­tam pri­prav­lja­mo dže­me. Po­vsem pre­pro­sto lah­ko na pri­mer na­re­di­mo pre­sno ri­be­zo­vo mar­me­la­do. Čr­ni ri­bez zme­ša­mo v me­šal­ni­ku in na vsa­ko sko­de­li­co do­da­mo dve do tri žli­ce medu.

Ri­be­zov sok

Ki­lo­gram ri­be­zo­vih ja­god do­bro zmečÂ­ka­mo ter pri­li­je­mo pol li­tra do li­ter vode. Pu­sti­mo stati če­trt do pol ure, nato sok pre­ce­di­mo sko­zi sito ali damo gošÂ­čo v ple­ni­co in z ro­ka­mi iz­ti­sne­mo čim več dra­go­ce­ne te­ko­či­ne. Sok po okusu os­la­di­mo z medom ali po­stre­že­mo oh­la­je­ne­ga s koc­ko ledu. Preo­sta­nek ja­god je upo­ra­ben za mar­me­la­do ali ga po­je­mo os­la­je­ne­ga z me­dom. Nanj lah­ko na­li­je­mo li­ter kisa in čez me­sec dni bo na­stal kis s čr­nim ri­be­zom, ki je svo­je­vrst­ne­ga okusa.

Pra­vi čaj s so­kom čr­ne­ga ri­be­za

Za os­ve­ži­len in po­živ­lja­joč na­pi­tek po­tre­bu­je­mo sko­de­li­co do­bre­ga pra­ve­ga ča­ja, ko­za­rec po zgor­njem re­cep­tu pri­prav­lje­ne­ga soka čr­ne­ga ri­be­za in žličÂ­ko do dve medu. Hla­den na­pi­tek pri­pra­vi­mo z oh­la­je­nim ča­jem in ne­kaj koc­ka­mi ledu.

Vir: Dario Cor­te­se, Sad­je – moč na­rav­ne hra­ne, ZaložÂ­ba KmečÂ­ki glas

Z REPINCEM PROTI PRHLJAJU

Od številnih možnosti za zdravilno uporabo repinca se je v medicini ohranila le tista za zdravljenje prhljaja.

V ta namen uporabljamo repinčevo olje, s katerim lasišče masiramo vsak dan. Repinčevo olje pomaga tudi pri številnih drugih kožnih ekcemih, če niso posledica virusnih vnetij. Semena repinca uporabljajo v ljudskem zdravilstvu proti ledvičnim kamnom in kamnom v mehurju.

Repinčev čaj, ki ga pripravimo iz dveh zvrhanih čajnih žličk repinca in velike skodelice vroče vode, odlično pomaga pri težavah z jetri in žolčem. Zunanje ga lahko uporabljamo tudi za izpiranje in kot dodatek kopelim pri aknah, kožnih nečistočah, glivičnih obolenjih in lišajih. Odlično se obnese kot sredstvo za grgranje pri infekcijskih ustnih vnetjih, aftah in vnetju dlesni.