MAGNEZIJ

spada med najbolj osnovne minerale, ki pogojujejo naše zdravje. Predvsem je pomemben za živčni sistem in mišice. In ker je srce tudi mišica, je magnezij tisti, ki preprečuje nastanek srčnih obolenj, Ne samo, da preprečuje, ampak tudi zdravi!

Človeška kri (hemoglobin) in klorofil pri rastlinah, imata identično molekularno zgradbo s to razliko, da je Fe (železo) osrednji atom v molekuli hemoglobina, pri klorofilu pa je to Mg (magnezij). Torej večino prepotrebenega magnezija dobimo skozi hrano in največ ga imajo rastline. Bolj, ko je rastlina zelen, več ima klorofila. Več o magneziju in hrani…

In sedaj k osrednji temi.

V zadnjih 15-tih letih so se nakopičili dokazi, da intravenozna uporaba magnezija zviša možnost preživetja pacientov, ki imajo akutno koronarno trombozo, za 50- 82,5%, če prejmejo odmerek 32-66 mmol v prvih 24 urah! Zgolj ena študija pa je pokazala, da višji odmerek(80 mmol) stanje poslabša, medtem ko je druga raziskava pokazala, da manjši odmerki (10 mmol) nimajo nikakršnega učinka. Torej je lahko vsakemu razumnemu človeku popolnoma jasno, da se mora za zdravljenje uporabljati odmerek 32-66 mmol/24 ur.
In sedaj pridemo do še ene prevare, ki je značilna za zdravila, katera se ne da patentirati in posledično za farmacevstki kartel pomeni izgubo dobička. Namreč, ISIS4 (Fourth International Study on Infarct Survival – 4.Mednarodna študija o preživetju pri infarktu) je leta 1990/91 sklenila, da bo opravila raziskavo o uporabnosti magnezija v primerjavi z zdravilom Catopril, čeprav so že v preteklosti dobili dokaze o koristnosti Mg.
Nenavadno, toda povsem logično, so ISIS4 preiskovalci v študiji uporabljali 80 mmol dozo, za katero se je že davno prej vedelo, da je tak odmerek nevaren. Ugotovitev študije: magnezij je škodljiv!!!
Opravljena študija je stala 10 milijonov dolarjev in jo je financirala družba Bristol Myers Squibb, ki izdeluje prav tisto zdravilo Catopril !
Na podlagi teh ugotovitev, je veliko klinik in bolnišnic prenehalo z uporabo magnezija.

Magnezij in hrana

Znaki pomanjkanja magnezija

Količina tako pomembnega elementa, kot je magnezij, se v telesu načrtno uravnava. Če ga prične primanjkovati v celicah, ga telo nadomešča iz lastnih rezerv – iz kosti in jeter. Če so izgube večje kot nadomestila, se pojavijo znaki pomanjkanja. Hudo pomanjkanje se pokaže takrat, ko telo Mg ni več sposobno nadomeščati iz lastnih rezerv.

Pomanjkanje magnezija pogosto spremlja pomanjkanje kalija in fosfata, v hujših primerih tudi kalcija.

Hudi primeri pomanjkanja magnezija so redki.

Magnezij
Magnezij

Splošni znaki: zaprtost, izguba apetita, splošno slabo počutje, utrujenost, hitra utrudljivost, mišični krči, mravljinčenje, razdražljivost, motnje spanja, glavobol, slabša koncentracija in psihične spremembe.

Nevrološki simptomi

*

apatija, depresija, motnje spomina in koncentracije
*

težja pomanjkanja – razvije se zmedenost, halucinacije, paranoidne ideje in celo koma

Nevromuskularni simptomi

*

mišične fascikulacije (krči), zvonjenje v ušesih
*

težje pomanjkanje sproži tremor, mišične krče, mišično slabost, ataksijo nistagmusa in tetanijo

Gastrointestinalni simptomi

*

pomanjkanje apetita, bolečine v trebuhu, driska ali zaprtje

Kardiovaskularni simptomi

*

supraventrikularne tahikardne motnje srčnega ritma, ventrikularne ekstrasistole
*

ventrikularne tahikardije ali celo fibrilacija ventriklov pri težjih pomanjkanjih

Kristal magnezija

Kaj je lahko vzrok za pomanjkanje Mg?

Naša prehrana vsebuje manj magnezija kot nekoč. Če ni bolezenskih razlogov, so največji krivec za pomanjkanje slabe prehrambne navade. V vsakdanjem jedilniku je navadno premalo živil, ki vsebujejo dovolj magnezija, kot so npr. mandeljni, sojina moka, praženi arašidi, fižol, kakav, lešniki, orehi … Ljudje se jim tudi namerno izogibajo zaradi shujševalnih diet.

Sodobna pridelava hrane na zemljiščih, ki so umetno gnojena z kalijevimi in dušičnimi gnojili, izčrpava zemljo, v kateri začne primanjkovati magnezija; in tako ga je vedno manj tudi v živilih. Poleg tega pobere sodobna predelava sladkorja, žit in soli iz živil več kot 80 odstotkov magnezija in drugih oligoelementov.

Pri kuhanju izgubimo 38 do 67 odstotkov, pri zamrzovanju do 38 odstotkov, pri rafiniranju pa do 99 odstotkov magnezija.

Splošno pomanjkanje Mg lahko zasledimo tudi na območjih, na katerih je že sestava tal revna z magnezijem in ga je tako v pitni vodi in hrani manj.

Vzroki za pomanjkanje magnezija:

*

hujšanje z enostransko prehrano
*

premastna hrana
*

nepravilna prehrana (veliko sladkarij in živil iz bele moke, veliko kuhane in pečene hrane)
*

hrana, zelo bogata s kalcijem, oz. pomanjkanje vitaminov B1, B2 in B6
*

alkoholizem, kajenje, hranjenje po sondah in infuzijah (dalj časa)
*

nezadostna resorbcija magnezija ali pretirana izguba magnezija pri resekciji črevesja, uporabi odvajal in vnetnih črevesnih boleznih z diarejami (Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis)
*

endokrini vzroki so sladkorna bolezen, nekatere bolezni ščitnice in obščitnice, bolezni ledvic in nadledvične žleze
*

jemanje diuretikov in nekaterih antibiotikov
*

ekstremni športi, nosečnost, dojenje,
*

stresne situacije

Magnezij so znanstveniki poimenovali antistresni mineral in balzam za živce in mišice.

*

Magnezij je važen del v molekuli klorofila tako kot železo v molekuli hemoglobina. Dnevna potreba našega telesa po magneziju znaša 12,3 do 20,6 mmol (300 do 500 mg). Telo iz hrane absorbira 24 do 75 odstotkov Mg, odvisno od količine Mg v telesu in vrste hrane. Ob pomanjkanju ga črpa več.
*

Magnezij je med intracelularnimi minerali po pomembnosti takoj za kalijem.
*

Telo odraslega človeka vsebuje cca 864 do 1152 mmol (21 do 28 g) magnezija okrog 60 odstotkov vsega Mg je v telesu deponiranega v kosteh. Magnezij je sestavni del krvne plazme. Najdemo ga v skeletnih mišicah, v srčni mišici, v živčnem sistemu in zelo veliko v jetrih. Okoli 80 odstotkov serumskega magnezija je ioniziranega in razpršljivega, ostanek je vezan z beljakovinami.
*

Magnezij omogoča več kot 300 različnih življenjsko pomembnih funkcij v organizmu. Uravnava celotni živčni in mišični sistem. Omogoča normalno prevajanje impulzov po živčnih vlaknih.
*

Je zelo pomemben katalizator mnogih encimskih sistemov.
*

Brez Mg ni mogoča presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.
*

Stabilizira trombocite (preprečuje njihovo zlepljanje). Je zaščitni faktor proti trombozi.
*

Preventivno deluje proti srčnemu infarktu (znižuje količino maščob v krvi), preprečuje motnje srčnega ritma in krepi srčno mišico.
*

Preprečuje tvorjenje ledvičnih kamnov.
*

Zmanjšuje toksičnost raznovrstnih snovi v jetrih in pospešuje regeneracijo jeter.
*

Ugodno vpliva na trebušno slinavko in izločanje njenih sokov.
*

Deluje kot sredstvo za naravno uravnavanje prebave, zato je koristen pri zaprtosti.
*

Posebno vlogo ima v ginekologiji in porodničarstvu, saj lahko pride do prezgodnjega poroda tudi zaradi pomanjkanja magnezija. Uporablja se za zdravljenje nekaterih zapletov pri nosečnosti in porodu.
*

Vpliva na plodnost moških, saj je eden izmed pomembnejših elementov v glavici semenčic. Kadar je pri njih motena presnova magnezija ali ga je premalo, se njihov pogon ustavi. Preprosto omrtvijo.

Zaradi modernega življenja, ki nas ogroža z nevarnimi izpuhi, ozonom, tobačnim dimom ter konzervirano in rafinirano prehrano, je treba omeniti še antioksidacijsko delovanje magnezija, ki varuje celice pred poškodbami. Å tevilne snovi se lahko v telesu preobrazijo v nevarne proste radikale, majhne molekule, ki okvarjajo celice. Zdravo telo razpolaga s številnimi varovalnimi mehanizmi, vendar mu pogostnost zgodnjega nastanka raka, bolezni srca in ožilja ter degenerativnih bolezni prepričuje, da ne deluje vedno tako, kot bi si želeli.

Telo potrebuje magnezij in večino drugih mineralov in vitaminov vsak dan. Z magnezijem ravna razsipno, saj ga črevo vsrka iz zaužite hrane le delno, običajno ne več kot 30 odstotkov, preostanek pa se izloči z blatom. Za natančnejšo regulacijo skrbijo ledvice, ki ga izločajo v urin.

Strokovnjaki z raziskavami ugotavljajo, da danes trpijo za pomanjkanjem magnezija sicer še zdravi ljudje. Bolj kot z očitnim pomanjkanjem se srečujemo s skritim, in sicer s približno 15-odstotnim prenizkim dnevnim vnosom. Analize v Nemčiji so pokazale, da ima 40 odstotkov prebivalstva nad 18 let pomanjkanje Mg in 85 odstotkov bolnikov, ki so preboleli srčni infarkt. V Franciji pa je takega prebivalstva v starosti nad 18 let, več kot 25 odstotkov. Podatkov za Slovenijo žal ni.

Kako lahko preprečimo pomanjkanje Mg?
Na dan potrebujemo med 300 in 500 mg Mg, kar pomeni, da je dovolj, če spijemo tri do štiri kozarce mineralne vode Donat Mg na dan. Pijemo jo sobne temperature in pred jedjo. Magnezij se bolje absorbira, če se ne meša s hrano, zato Donata Mg ne pijemo med jedjo ali takoj po jedi.

Vsebnost Mg v živilih (mg Mg / 100 g)

SADJE

jabolka

4

breskve

7

jagode

11

maline

18

pomaranče

11

banane

29

slive

6

rozine

35

MESO, RIBE

piščanec, belo meso

29

teletina

25

šunka

22

sardele

31

postrv

27

sardine v olju

52

MLEČNI IZDELKI

sveže mleko

14

smetana

10

siri (povprečno)

32

kondenzirano mleko (10 % m.)

35

ZELENJAVA (kuhana)

fižol

47

grah, krompir

27

zelena

26

paradižnik, zelje

12

stročji fižol

25

sojina moka

260

brstični ohrovt

24

radič, čebula

15

ŽITA

polnozrnati kruh

150

beli kruh, riž

30

koruza

120

pšenični kalčki

246

ovseni kosmiči

145

testenine

35

RAZNO

jajca

12

kakavov prah

420

šampinjoni

16

mlečna čokolada

23

Alge (suhe)

2500

bučnice (pražene)

543

kikirikiji

175

orehi, lešniki

134

kvas

59

med

6