WAIKIKI MAN

ÄŒAJ PROTI KAÅ LJU

Vzamemo srednje veliko čebulo, jo prerežemo in z olupki vred skuhamo v 1/4 litra vode. Vre naj par minut. Lahko sladkamo z žličko meda v ohlajen čaj toliko, da ga lahko pijemo. Tako izboljšamo okus. Ko se pa navadimo okusa, je čaj prav dober. To pijemo nekaj dni in uspeh je zagotovljen, pa tudi za čiščenje pljuč je čaj dober. Ta recept lahko zamenja zdravnika pri prehladnih obolenjih.

MRAVLJE – KAKO JIH PREGNATI

Povzročajo vam težave. Sprehajajo se po gredicah, kopljejo rove in raznašajo semena. Čim hitreje bi se jih želeli znebiti, vendar pozor! Mravlje so na vrtu izjemno koristne in za zdravje rastlin ključnega pomena. V naravnem ekosistemu vrta so namreč nepogrešljive!

Mnoge vrste mravelj se namreč prehranjujejo z drugimi žuželkami. Brez milijona mravelj na vašem vrtu bi bile vaše rastline v težavah, saj bi jih intenzivneje napadale gosenice, hrošči in kobilice.

Mravlje so hrana drugim plenilcem: rade jih imajo žolne, obožujejo jih kuščarji, večina običajnih ptic se prav tako kot z drugimi insekti hrani tudi z njimi. Če na vašem vrtu ni zdrave populacije mravelj, se mu bodo izogibale tudi druge koristne živali.

Mravlje so v pomoč rastlinam: z gradnjo podzemnih kanalov jim dovajajo zrak, mehčajo zemljo in jih oskrbujejo z vodo ter številnimi organskimi snovmi. Večina mravelj ni škodljiva. Nekatere sicer res v deblih dreves napravijo gnezdo, zaradi česar lahko drevo propade, rdečke pa gradijo velika mravljišča in njihov pik je izjemno boleč.

Posebna simbioza: mravlje in listne uši

Prav dejstvo, da mravlje in listne uši živijo v simbiozi, mnogim povzroča preglavice. Mravlje namreč uši tako rekoč molzejo: ko jih požgečkajo s tipalkami, uši izločijo nekakšno sladkorno raztopino, to pa mravlje popijejo. Poleg tega uši raznašajo na druge rastline in jim v zameno za sladko tekočino nudijo zaščito, saj napadajo sovražnike listnih uši, kot so pikapolonice in njihove ličinke.

Če začnejo mravlje na vrtu rušiti naravno ravnovesje, jih skušajte pregnati z močno dišečimi rastlinami. Ob rastlinah, ki jih mravlje obiskujejo zaradi kolonij uši, zasadite sivko, majaron in pelin. Mravljišča in poti, po katerih mravlje hodijo, posujte z zdrobljenimi listi teh rastlin, pomagajo pa tudi praprot, bezgovi in orehovi listi, brin in cimet. Uspešno jih je mogoče pregnati tudi z oljem sivke, kisom ali kavno usedlino. Ob pogledu na drobna marljiva bitja torej pozabite na kemijo, razmislite, ali vam resnično povzročajo škodo, in jih v tem primeru skušajte pregnati z načini, ki so povsem naravni in okolju neškodljivi!