BRAVO, MARKO-TAKO SE POJE!

http://www.youtube.com/watch?v=A1NAHEHvHnc&feature=related

NA DOMAÄŒEM VRTU

Zelenjava z domačega vrta je bolj zdrava kot kupljena v trgovini. Veste, da je brez pesticidov, umetnih gnojil…
Če ste začetnik in vrta še niste obdelovali, pa imate glede tega lahko kar nekaj vprašanj, vam tu dajemo nekaj koristnih in zanesljivih odgovorov. No, morda se vam zdi vzgoja zelenjave na lastnem vrtu tudi potrata časa, saj je danes v trgovinah vse dokaj poceni, sploh ob sezonski zelenjavi. Sicer pa nihče ne zanika, da je vzgoja primerna tako za ljubitelje vrtnarjenja kot za tiste, ki želijo na krožniku kvalitetno hrano.
Ste torej dobro razmislili, če si želite avanturo v lastnem vrtu? Če ste odgovorili pritrdilno, potem so sledeči nasveti namenjeni prav vam. Zapomnite si, da ne potrebujte biti čarovnik, da bi vam vrt uspeval. Četudi nimate izkušenj z vrtom, pa se nikar ne pustite prestrašiti. Z malo truda in nege vas bo vaš zalagal z zdravo in svežo zelenjavo celo sezono.

Tu je nekaj osnovnih navodil, ki si jih dobro zapomnite:

* Poskrbite, da bo prostor namenjen vrtu večino dneva na soncu (najmanj 8 ur). To je predvsem pomembno zaradi pričetka sezone spomladi in jeseni, ker se v senci veliko kasneje ogreje in veliko prej ohladi.
* Težka glinasta in nepropustna tla niso primerna za vrt, prav tako pretirano peščena. Najboljša so tla, ki na površini ne zadržujejo vode.

* Sestavite popis zelenjave, ki si jo želite v vrtu.

Priporočamo vam zelenjavo, ki uspeva v vašem podnebju. Saj veste, da je sveža zelenjava iz vrta veliko bolj okusna kot iz trgovine, zato ne skoparite s paradižnikom, papriko, čebulo, grahom, peteršiljem, korenjem…
* Preden pričnete saditi, pripravite zemljo. Prekopljite jo ter ji dodajte zajeten del naravnega komposta, ki ga lahko kupite v trgovini ali presejete lastnega.
* Med sajenjem pustite med sadikami ali semeni dovolj prostora, da se zelenjava lahko razraste. Predlagamo vam, da upoštevate navodila na embalaži ali nasvet vrtnarja, pri katerem ste kupili sadike. (Pomislite na velikost zrele zelenjave in si predstavljajte, koliko prostora bo potrebovala vaša, da zraste).
* Ko kupujte seme in sadike, jih kupujte od priznanih znamk, ki ne prodajajo gensko spremenjene zelenjave.(izogibajte se Nizozemskemu semenju, ker je v večini gensko spremenjeno). Ozrite se okoli sebe in poiščite bližnjo vrtnarijo, kjer vam bodo dali sadike, ki so že navajene na klimo in tako ne bodo doživele prevelikega šoka.
* Preden pričnete s sajenjem, preverite kako boste vrt zalivali. (Boste zalivali s cevjo, zalivalko ali boste napeljali sistem za zalivanje). Odločitev je vaša, a vseeno preverite, kaj je za vas najbolj praktično.
* Zelenjavo se zaliva zgodaj zjutraj ali zvečer, nikoli pa čez dan, ko je sončno. Če zalivate, poskusite zalivati pod rastlinami, da zmočite le zemljo in čim manj zelenjavo.
* Preverite, če imate na zalogi lesene količke in palice, na katere boste privezali paradižnik, grah, bučke, kumare…
Seveda nasvetov ni nikoli dovolj in za bolj konkretne nasvete enostavno vpišite svoje vprašanje pod komentarje in z veseljem vam bomo odgovorili. Ste izkušeni in veste kakšen trik? Potem ga delite z nami in pomagajte vsem, ki želijo sami pridelati večjo in bolj zdravo zelenjavo.

MOJE BRANJE

Pred kratkim sem spet začela obiskovati knjižnico. Najprej sem si izposodila nekaj strokovnih knjig, ki pa jih vseh nisem imela časa predelati. Imela sem nekaj poezije, pa knjigo Kozolci na slovenskem, priročnik o risanju portretov, pa knjigo o akrilnih barvah. Te knjige so že pri drugih bralcih, sama pa sem prinesla iz knjižnice samo eno knjigo. Doma delamo adaptacijo vrta zato sem izbrala Ideje za ureditev bivalnega vrta. Upam, da se najdejo v knjigi koristni nasveti v zvezi s tem.

MLEKO – SUROVO IN SVEŽE

Sveže, surovo mleko je tisto mleko, ki ni obdelano z nobenim drugim postopkom, razen s filtracijo in ohlajanjem na temperaturo pod 4° C. Sveže surovo mleko je obenem hrana in pijača ter spada med osnovna živila. Mleka spijmo vsaj dva kozarca na dan, saj ima zaradi pestre sestave izjemno dober učinek na zdravje. Maščobe in laktoza sta vir energije, beljakovine, lacij in fosfor pa gradbeni elementi telesa. Z vitamini v mleku se borimo proti boleznim, s kalcijem pa za zdrave kosti in zobe.

Čeprav je mleko izjemno pomembno za pravilen razvoj otrok, pa ga ne smemo zanemariti tudi odrasli, saj uspešno preprečuje osteoporozo in druge bolezni, povezane z pomanjkanjem kalcija.

Surovo mleko v našem telesu deluje bazično in je že samo s tem vir zdravja. Če mleku nič ne dodamo in nič ne odvzamemo, spada tudi med najpomembnejša varovalna živila. Sveže mleko je varno in zdravo, le novega okusa se moramo navaditi!

Vsak dan pijmo sveže surovo mleko – za zdravje!

ÄŒRNI RIBEZ – pr­vak zdrav­ja in oku­sa

Čr­ni ri­bez je pr­vak med pr­va­ki: vse­bu­je 3- do 5-krat to­li­ko vi­ta­mi­na C kot li­mo­ne, ven­dar je ta vi­ta­min le del­ček mno­ži­ce ko­rist­nih se­sta­vin čr­nih ja­god. V njem je tudi cela vr­sta rud­nin: so­raz­mer­no ve­li­ke ko­li­či­ne ka­li­ja, kal­ci­ja, mag­ne­zi­ja, fos­for­ja, že­le­za, ba­kra, man­ga­na, cin­ka, molib­de­na …

Kako ga shra­nju­je­mo

14-02 Čr­ni ri­bez spada med na­jod­por­nej­še vr­ste ja­go­dičÂ­ja, nje­go­va ko­ži­ca pa še močÂ­ne­je va­ru­je vse­bi­no ja­go­de kot pri be­lem ali rde­čem ri­be­zu. Čvr­sti in svet­le­či se plo­do­vi so zna­me­nje, da je ri­bez še do­kaj svež. V hla­dil­ni­ku se ohra­ni ne­kaj dni. Os­mu­ka­ne ja­go­de lah­ko za­mrz­ne­mo ali po­su­ši­mo. Čez noč na­mo­če­ne suhe ja­go­de so od­li­čen aro­ma­tičÂ­ni do­da­tek sad­nim so­la­tam in po­dob­nim je­dem. Naj­bolj­ši na­kup ri­be­za pa je go­to­vo iz­da­tek za ne­kaj sa­dik, ki jih po­sa­di­mo na pri­mer­nem me­stu v vrtu.

Či­sti kri in urav­na­va pre­sno­vo

Ri­bez vse­bu­je oko­li 6 odstot­kov slad­kor­ja, od sad­nih kis­lin pred­vsem ci­tron­sko. Ve­li­ko vi­ta­mi­na C (150 mg ali več v 100 gra­mih), za sad­je ve­li­ko vi­ta­mi­na E, an­to­cian­ska bar­vi­la, pek­ti­ne in še mar­si­kaj. V ljud­skem zdra­vils­tvu so ja­go­de črnega ri­be­za ce­nje­ne za laj­ša­nje rev­ma­tičÂ­nih bo­le­čin in te­žav s pro­ti­nom, kar ka­že nji­ho­vo ve­li­ko či­stil­no moč za kri in tki­va ali uravnava­nje pre­sno­ve na več rav­neh, od ce­ličÂ­ne­ga me­ta­bo­liz­ma na­prej. Čr­ni ri­bez spod­bu­ja de­lo­va­nje led­vic, pos­pe­šu­je pre­ba­vo in de­lu­je raz­ku­že­val­no. Z red­nim uži­va­njem čr­ne­ga ri­be­za pre­pre­či­mo raz­voj sla­bih bak­te­rij v de­be­lem čre­ve­su, ki se si­cer tako rade raz­bo­ho­ti­jo na ne­pre­bav­lje­nih os­tan­kih škro­ba in be­lja­ko­vin. Sve­že stis­njen sok čr­ne­ga ri­be­za zni­žu­je zvi­ša­no te­le­sno tempera­tu­ro, gr­gra­nje po­ma­ga pri vne­tem grlu. Å te­vil­ne se­sta­vi­ne čr­ne­ga ri­be­za sku­paj z bar­vi­li delujejo an­tiok­si­da­tiv­no – ta vr­sta sad­ja je ena najboljših vrst hra­ne za nev­tra­lizi­ra­nje prostih ra­di­ka­lov.

Ljud­sko zdra­vils­tvo pri­po­ro­ča čaj iz li­stov pri te­ža­vah z me­hur­jem.

Pri­pra­va

Čr­ni ri­bez je do­volj sla­dek in ima tako sa­mos­voj okus, da je kot na­lašč za zo­ba­nje na­rav­nost z grma. Iz nje­ga lah­ko de­la­mo so­ko­ve, lah­ko ga do­da­ja­mo k sadnim so­la­tam pri­prav­lja­mo dže­me. Po­vsem pre­pro­sto lah­ko na pri­mer na­re­di­mo pre­sno ri­be­zo­vo mar­me­la­do. Čr­ni ri­bez zme­ša­mo v me­šal­ni­ku in na vsa­ko sko­de­li­co do­da­mo dve do tri žli­ce medu.

Ri­be­zov sok

Ki­lo­gram ri­be­zo­vih ja­god do­bro zmečÂ­ka­mo ter pri­li­je­mo pol li­tra do li­ter vode. Pu­sti­mo stati če­trt do pol ure, nato sok pre­ce­di­mo sko­zi sito ali damo gošÂ­čo v ple­ni­co in z ro­ka­mi iz­ti­sne­mo čim več dra­go­ce­ne te­ko­či­ne. Sok po okusu os­la­di­mo z medom ali po­stre­že­mo oh­la­je­ne­ga s koc­ko ledu. Preo­sta­nek ja­god je upo­ra­ben za mar­me­la­do ali ga po­je­mo os­la­je­ne­ga z me­dom. Nanj lah­ko na­li­je­mo li­ter kisa in čez me­sec dni bo na­stal kis s čr­nim ri­be­zom, ki je svo­je­vrst­ne­ga okusa.

Pra­vi čaj s so­kom čr­ne­ga ri­be­za

Za os­ve­ži­len in po­živ­lja­joč na­pi­tek po­tre­bu­je­mo sko­de­li­co do­bre­ga pra­ve­ga ča­ja, ko­za­rec po zgor­njem re­cep­tu pri­prav­lje­ne­ga soka čr­ne­ga ri­be­za in žličÂ­ko do dve medu. Hla­den na­pi­tek pri­pra­vi­mo z oh­la­je­nim ča­jem in ne­kaj koc­ka­mi ledu.

Vir: Dario Cor­te­se, Sad­je – moč na­rav­ne hra­ne, ZaložÂ­ba KmečÂ­ki glas

Z REPINCEM PROTI PRHLJAJU

Od številnih možnosti za zdravilno uporabo repinca se je v medicini ohranila le tista za zdravljenje prhljaja.

V ta namen uporabljamo repinčevo olje, s katerim lasišče masiramo vsak dan. Repinčevo olje pomaga tudi pri številnih drugih kožnih ekcemih, če niso posledica virusnih vnetij. Semena repinca uporabljajo v ljudskem zdravilstvu proti ledvičnim kamnom in kamnom v mehurju.

Repinčev čaj, ki ga pripravimo iz dveh zvrhanih čajnih žličk repinca in velike skodelice vroče vode, odlično pomaga pri težavah z jetri in žolčem. Zunanje ga lahko uporabljamo tudi za izpiranje in kot dodatek kopelim pri aknah, kožnih nečistočah, glivičnih obolenjih in lišajih. Odlično se obnese kot sredstvo za grgranje pri infekcijskih ustnih vnetjih, aftah in vnetju dlesni.

OLJE IZ GROZDNIH PEÄŒK

Olje grozdnih pečk vsebuje velik delež nenasičenih maščobnih kislin (88,4%) in majhen delež nasičenih maščobnih kislin (11,6%). Pomembna med nenasičenimi maščobnimi kislinami je linolna kislina, ki je poznana tudi kot n-6 kislina. Je ena od esencialnih maščobnih kislin, ki je naš organizem ni sposoben proizvesti sam, zato jo moramo nujno dobiti s hrano. Olje iz grozdnih pečk vsebuje zelo visoko koncetracijo vitamina E,C, flavonoidov, linolske kisline, in sestavin imenovanih procianidini (poznani tudi pod imenom kondenzirani tanini, piknogenoli in oligomerični proantocianidi oz. opc – ji). Vsebnost vitamina E je zelo visoka, od 60-120mg/100g. Zaradi tega dejstva je olje iz grozdnih pečk tudi eno najbolj stabilnih olj.
Med ostalimi blagodejnimi učinki aktivne sestavine olja iz grozdnih pečk delujejo kot antioksidanti. To je dokazala tudi študija, kjer se je zdravim prostovoljcem, ki so jemali olje iz grozdnih pešk, nivo antioksidantov v krvi bistveno povišal. Antioksodanti so sicer snovi, ki uničujejo proste radikale – slednji so škodljive snovi v telesu, ki poškodujejo celično membrano ter genski material DNK in povzročajo celo smrt celic. Prosti radikali so naravna sestavina telesa, toda število teh škodljivih delcev v organizmu se lahko poveča zaradi dejavnikov iz okolja, kot so UV svetloba, sevanje, dim, nekatera zdravila in onesnaženje zraka. Prosti radikali se povezujejo s procesom staranja in razvojem številnih bolezni, tudi bolezni srca in raka.
Antioksidanti v olju grozdnih pečk lahko škodljive proste radikale nevtralizirajo ter zmanjšajo ali celo preprečijo škodo, ki jih prosti radikali povzročajo. Njegova sekundarna rastlinska sestavina procianidin je trenutno poznan kot najuspešnejši lovec prostih radikalov, zato je to olje zelo učinkovito pri zaščiti celic pred poškodbami.
Visoka vsebnost nenasičenih maščobnih kislin je ena izmed pomembnih značilnosti olja iz grozdnih pečk. Znano je, da olja z visokim deležem nenasičenih maščobnih kislin zvišujejo HDL in znižujejo LDL holesterol in tako delujejo antiaterogeno.

Priporočljiva uporaba olja Grozdnih pečk:

* Uporablja se pri zdravljenju in preprečevanju obolenja žil ter motenj v krvnem obtoku, vključno s težavami z venami, varicami, aterosklerozo in boleznimi perifernega ožilja
* Je močan antioksidant (visoka vsebnost vitamina E in C), krepi stene ožilju, daje tonus ožilju, krepi tonus ven ter zmanjšuje vazodilatacijo (razširjenost) kapilar
* Proti starostnim lisam in pegam, denzifinicira mastno kožo
* Ima visoko vsebnost omega 6 in omega 9 maščobnih kislin, pospešuje tvorbo kologena in s tem povečuje elastičnost kože, znižuje holesterol
* POZOR: ne smemo piti ali mazati olja, če smo pod vplivom alkohola ali droge, ker je v tej kombinaciji močno poživilo
* Olje je primerno za pripravo solat, kuhanje, cvrtje, pečenje, pri segrevanju se ne tvorijo prosti radikali, ojača aromo jedi ter se lepo kombinira z zelišči in začimbami
* Pospešuje cirkulacijo sistema in pomaga pri obnavljanju kože po uničenju zaradi UV žarkov, učinkuje proti staranju in nastajanju kožnih gub
* To olje je zdravo in v svetu poznano iz antičnih časov
* Olje iz grozdnih pečk uporabljajo tudi mojstri, ki izdelujejo glasbene inštrumente, kot tehnično olje, uporabljajo ga za zaščito lesa iz katerega ročno izdelujejo violine
* Kožo mehča, glasi in je ne pušča mastne, zmanjšuje strije
* Olje je nestrupeno in hipoalergijsko (ravno zaradi teh dveh lastnosti se pogosto znajde v kozmetičnih preparatih, še posebno za nego poškodovane kože, saj naj bi deloval regenerativno, dober je tudi za nego kože okrog oči
* Ker je olje hitro prebavljivo in ker znižuje holesterol je primerno za dietno prehrano

* ZAUŽIJEMO GA TRIKRAT DNEVNO ČAJNO ŽLIČKO

Nove študije so pokazale, da se je pri kadilcih, ki so štiri tedne trikrat dnevno jemali olje grozdnih pečk, znižalo tveganje za pojavljanje slabega holesterola in bolezni srca in ožilja. Pri prvih študijah (na treh bolnikih s pankreatitisom oz. vnetjem trebušne slinavke) je olje grozdnih pečk bistveno zmanjšal pogostost in jakost bolečin v trebuhu, potem ko simptomov ni moglo odpraviti nobeno drugo zdravilo.
Laboratorijske študije so pokazale, da olje iz grozdnih pečk preprečuje razvoj raka na dojki, želodcu, debelem črevu, prostati in pljučih ter kožnega raka. Ugotovili so tudi da olje pomaga obnavljati, od kemoterapije, poškodovane celice jeter. Nastanek raka ravno tako zavirajo antioksidanti, ki jih je tu v obilju.
Blagodejen učinek ima olje grozdnih pečk tudi na nekatere druge tegobe, kot so bolezni, povezane s cirkulacijo. Služi lahko tudi za uravnavanje krvnega sladkorja ter odpravljanje slabljenja vida zaradi starosti. Izboljševati pomaga tudi nočni vid in fotofobijo oz. občutljivost na svetlobo. Poleg tega pa je učinkovit tudi za blaženje različnih alergij in astme.

S PLESOM DO BOLJÅ EGA SPOMINA

Avtor: T.ko

Ples je lahko magičen in zdravilen, zato vsi ki radi plešete poskusite malo drugačen način treniranja možganov, v kolikor vam spomin že malo peša. Veliko raziskovalcev odkriva, da je ples odlična vadba za naše psihično zdravje, predvsem naše možgančke.

S tem je mišljena predvsem učena plesna vadba, pri kateri moramo uporabljati naše sive celice pri učenju plesnih korakov. Leta 2003 so v Angliji objavili raziskavo, kjer so ugotovili ta ”zdravilen” učinek plesa. Ljudje kateri so vsaj 2x tedensko obuli plesne čevlje, so bili manj podvrženi boleznim povezanimi z izgubljanjem spomina, kot so Alzhajmerjeva bolezen ter druge oblike demence.

Pri nekaterih bolnikih se je celo pokazalo, da so priklicali nekatere spomine, ob plesu na pesmi, ki so jih včasih poslušali. Ni važno torej kaj plešete, ali je to jazz, step, balet ali salsa, važno je samo to da ohranjate svoje psihične sposobnosti in ostajate v formi.

MAGNEZIJ

spada med najbolj osnovne minerale, ki pogojujejo naše zdravje. Predvsem je pomemben za živčni sistem in mišice. In ker je srce tudi mišica, je magnezij tisti, ki preprečuje nastanek srčnih obolenj, Ne samo, da preprečuje, ampak tudi zdravi!

Človeška kri (hemoglobin) in klorofil pri rastlinah, imata identično molekularno zgradbo s to razliko, da je Fe (železo) osrednji atom v molekuli hemoglobina, pri klorofilu pa je to Mg (magnezij). Torej večino prepotrebenega magnezija dobimo skozi hrano in največ ga imajo rastline. Bolj, ko je rastlina zelen, več ima klorofila. Več o magneziju in hrani…

In sedaj k osrednji temi.

V zadnjih 15-tih letih so se nakopičili dokazi, da intravenozna uporaba magnezija zviša možnost preživetja pacientov, ki imajo akutno koronarno trombozo, za 50- 82,5%, če prejmejo odmerek 32-66 mmol v prvih 24 urah! Zgolj ena študija pa je pokazala, da višji odmerek(80 mmol) stanje poslabša, medtem ko je druga raziskava pokazala, da manjši odmerki (10 mmol) nimajo nikakršnega učinka. Torej je lahko vsakemu razumnemu človeku popolnoma jasno, da se mora za zdravljenje uporabljati odmerek 32-66 mmol/24 ur.
In sedaj pridemo do še ene prevare, ki je značilna za zdravila, katera se ne da patentirati in posledično za farmacevstki kartel pomeni izgubo dobička. Namreč, ISIS4 (Fourth International Study on Infarct Survival – 4.Mednarodna študija o preživetju pri infarktu) je leta 1990/91 sklenila, da bo opravila raziskavo o uporabnosti magnezija v primerjavi z zdravilom Catopril, čeprav so že v preteklosti dobili dokaze o koristnosti Mg.
Nenavadno, toda povsem logično, so ISIS4 preiskovalci v študiji uporabljali 80 mmol dozo, za katero se je že davno prej vedelo, da je tak odmerek nevaren. Ugotovitev študije: magnezij je škodljiv!!!
Opravljena študija je stala 10 milijonov dolarjev in jo je financirala družba Bristol Myers Squibb, ki izdeluje prav tisto zdravilo Catopril !
Na podlagi teh ugotovitev, je veliko klinik in bolnišnic prenehalo z uporabo magnezija.

Magnezij in hrana

Znaki pomanjkanja magnezija

Količina tako pomembnega elementa, kot je magnezij, se v telesu načrtno uravnava. Če ga prične primanjkovati v celicah, ga telo nadomešča iz lastnih rezerv – iz kosti in jeter. Če so izgube večje kot nadomestila, se pojavijo znaki pomanjkanja. Hudo pomanjkanje se pokaže takrat, ko telo Mg ni več sposobno nadomeščati iz lastnih rezerv.

Pomanjkanje magnezija pogosto spremlja pomanjkanje kalija in fosfata, v hujših primerih tudi kalcija.

Hudi primeri pomanjkanja magnezija so redki.

Magnezij
Magnezij

Splošni znaki: zaprtost, izguba apetita, splošno slabo počutje, utrujenost, hitra utrudljivost, mišični krči, mravljinčenje, razdražljivost, motnje spanja, glavobol, slabša koncentracija in psihične spremembe.

Nevrološki simptomi

*

apatija, depresija, motnje spomina in koncentracije
*

težja pomanjkanja – razvije se zmedenost, halucinacije, paranoidne ideje in celo koma

Nevromuskularni simptomi

*

mišične fascikulacije (krči), zvonjenje v ušesih
*

težje pomanjkanje sproži tremor, mišične krče, mišično slabost, ataksijo nistagmusa in tetanijo

Gastrointestinalni simptomi

*

pomanjkanje apetita, bolečine v trebuhu, driska ali zaprtje

Kardiovaskularni simptomi

*

supraventrikularne tahikardne motnje srčnega ritma, ventrikularne ekstrasistole
*

ventrikularne tahikardije ali celo fibrilacija ventriklov pri težjih pomanjkanjih

Kristal magnezija

Kaj je lahko vzrok za pomanjkanje Mg?

Naša prehrana vsebuje manj magnezija kot nekoč. Če ni bolezenskih razlogov, so največji krivec za pomanjkanje slabe prehrambne navade. V vsakdanjem jedilniku je navadno premalo živil, ki vsebujejo dovolj magnezija, kot so npr. mandeljni, sojina moka, praženi arašidi, fižol, kakav, lešniki, orehi … Ljudje se jim tudi namerno izogibajo zaradi shujševalnih diet.

Sodobna pridelava hrane na zemljiščih, ki so umetno gnojena z kalijevimi in dušičnimi gnojili, izčrpava zemljo, v kateri začne primanjkovati magnezija; in tako ga je vedno manj tudi v živilih. Poleg tega pobere sodobna predelava sladkorja, žit in soli iz živil več kot 80 odstotkov magnezija in drugih oligoelementov.

Pri kuhanju izgubimo 38 do 67 odstotkov, pri zamrzovanju do 38 odstotkov, pri rafiniranju pa do 99 odstotkov magnezija.

Splošno pomanjkanje Mg lahko zasledimo tudi na območjih, na katerih je že sestava tal revna z magnezijem in ga je tako v pitni vodi in hrani manj.

Vzroki za pomanjkanje magnezija:

*

hujšanje z enostransko prehrano
*

premastna hrana
*

nepravilna prehrana (veliko sladkarij in živil iz bele moke, veliko kuhane in pečene hrane)
*

hrana, zelo bogata s kalcijem, oz. pomanjkanje vitaminov B1, B2 in B6
*

alkoholizem, kajenje, hranjenje po sondah in infuzijah (dalj časa)
*

nezadostna resorbcija magnezija ali pretirana izguba magnezija pri resekciji črevesja, uporabi odvajal in vnetnih črevesnih boleznih z diarejami (Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis)
*

endokrini vzroki so sladkorna bolezen, nekatere bolezni ščitnice in obščitnice, bolezni ledvic in nadledvične žleze
*

jemanje diuretikov in nekaterih antibiotikov
*

ekstremni športi, nosečnost, dojenje,
*

stresne situacije

Magnezij so znanstveniki poimenovali antistresni mineral in balzam za živce in mišice.

*

Magnezij je važen del v molekuli klorofila tako kot železo v molekuli hemoglobina. Dnevna potreba našega telesa po magneziju znaša 12,3 do 20,6 mmol (300 do 500 mg). Telo iz hrane absorbira 24 do 75 odstotkov Mg, odvisno od količine Mg v telesu in vrste hrane. Ob pomanjkanju ga črpa več.
*

Magnezij je med intracelularnimi minerali po pomembnosti takoj za kalijem.
*

Telo odraslega človeka vsebuje cca 864 do 1152 mmol (21 do 28 g) magnezija okrog 60 odstotkov vsega Mg je v telesu deponiranega v kosteh. Magnezij je sestavni del krvne plazme. Najdemo ga v skeletnih mišicah, v srčni mišici, v živčnem sistemu in zelo veliko v jetrih. Okoli 80 odstotkov serumskega magnezija je ioniziranega in razpršljivega, ostanek je vezan z beljakovinami.
*

Magnezij omogoča več kot 300 različnih življenjsko pomembnih funkcij v organizmu. Uravnava celotni živčni in mišični sistem. Omogoča normalno prevajanje impulzov po živčnih vlaknih.
*

Je zelo pomemben katalizator mnogih encimskih sistemov.
*

Brez Mg ni mogoča presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.
*

Stabilizira trombocite (preprečuje njihovo zlepljanje). Je zaščitni faktor proti trombozi.
*

Preventivno deluje proti srčnemu infarktu (znižuje količino maščob v krvi), preprečuje motnje srčnega ritma in krepi srčno mišico.
*

Preprečuje tvorjenje ledvičnih kamnov.
*

Zmanjšuje toksičnost raznovrstnih snovi v jetrih in pospešuje regeneracijo jeter.
*

Ugodno vpliva na trebušno slinavko in izločanje njenih sokov.
*

Deluje kot sredstvo za naravno uravnavanje prebave, zato je koristen pri zaprtosti.
*

Posebno vlogo ima v ginekologiji in porodničarstvu, saj lahko pride do prezgodnjega poroda tudi zaradi pomanjkanja magnezija. Uporablja se za zdravljenje nekaterih zapletov pri nosečnosti in porodu.
*

Vpliva na plodnost moških, saj je eden izmed pomembnejših elementov v glavici semenčic. Kadar je pri njih motena presnova magnezija ali ga je premalo, se njihov pogon ustavi. Preprosto omrtvijo.

Zaradi modernega življenja, ki nas ogroža z nevarnimi izpuhi, ozonom, tobačnim dimom ter konzervirano in rafinirano prehrano, je treba omeniti še antioksidacijsko delovanje magnezija, ki varuje celice pred poškodbami. Å tevilne snovi se lahko v telesu preobrazijo v nevarne proste radikale, majhne molekule, ki okvarjajo celice. Zdravo telo razpolaga s številnimi varovalnimi mehanizmi, vendar mu pogostnost zgodnjega nastanka raka, bolezni srca in ožilja ter degenerativnih bolezni prepričuje, da ne deluje vedno tako, kot bi si želeli.

Telo potrebuje magnezij in večino drugih mineralov in vitaminov vsak dan. Z magnezijem ravna razsipno, saj ga črevo vsrka iz zaužite hrane le delno, običajno ne več kot 30 odstotkov, preostanek pa se izloči z blatom. Za natančnejšo regulacijo skrbijo ledvice, ki ga izločajo v urin.

Strokovnjaki z raziskavami ugotavljajo, da danes trpijo za pomanjkanjem magnezija sicer še zdravi ljudje. Bolj kot z očitnim pomanjkanjem se srečujemo s skritim, in sicer s približno 15-odstotnim prenizkim dnevnim vnosom. Analize v Nemčiji so pokazale, da ima 40 odstotkov prebivalstva nad 18 let pomanjkanje Mg in 85 odstotkov bolnikov, ki so preboleli srčni infarkt. V Franciji pa je takega prebivalstva v starosti nad 18 let, več kot 25 odstotkov. Podatkov za Slovenijo žal ni.

Kako lahko preprečimo pomanjkanje Mg?
Na dan potrebujemo med 300 in 500 mg Mg, kar pomeni, da je dovolj, če spijemo tri do štiri kozarce mineralne vode Donat Mg na dan. Pijemo jo sobne temperature in pred jedjo. Magnezij se bolje absorbira, če se ne meša s hrano, zato Donata Mg ne pijemo med jedjo ali takoj po jedi.

Vsebnost Mg v živilih (mg Mg / 100 g)

SADJE

jabolka

4

breskve

7

jagode

11

maline

18

pomaranče

11

banane

29

slive

6

rozine

35

MESO, RIBE

piščanec, belo meso

29

teletina

25

šunka

22

sardele

31

postrv

27

sardine v olju

52

MLEČNI IZDELKI

sveže mleko

14

smetana

10

siri (povprečno)

32

kondenzirano mleko (10 % m.)

35

ZELENJAVA (kuhana)

fižol

47

grah, krompir

27

zelena

26

paradižnik, zelje

12

stročji fižol

25

sojina moka

260

brstični ohrovt

24

radič, čebula

15

ŽITA

polnozrnati kruh

150

beli kruh, riž

30

koruza

120

pšenični kalčki

246

ovseni kosmiči

145

testenine

35

RAZNO

jajca

12

kakavov prah

420

šampinjoni

16

mlečna čokolada

23

Alge (suhe)

2500

bučnice (pražene)

543

kikirikiji

175

orehi, lešniki

134

kvas

59

med

6

PAHOR ”OFF THE RECORD”

http://www.had.si/blog/2011/06/12/borut-pahor-off-the-record-youtube/