KAVA – ÄŒRNA ENERGIJA (Tili Kojić)

Kavo sem oboževala, še preden sem jo pravzaprav poskusila. Že samo njen vonj! Kot otrok sem vedno hotela biti zraven, ko so odpirali nov zavojček kave. Piti sem jo začela v študentskih letih, in sicer cele lonce, da smo lahko prebedeli vse noči, ko smo študirali za izpite. In zavezanost dišečemu črnemu zvarku je ostala. Samo nekaj je kalilo užitek. V osemdesetih letih so bili namreč strokovnjaki za prehrano odločeni, da je s pitjem kave nekaj narobe. V stotinah študij so skušali odkriti nevarnosti pitja kave in ji skušali pripisati marsikaj, od visokega krvnega tlaka do raka. Pred nekaj leti pa so v članku v ameriški reviji Jejmo dobro (Eating Well) objavili pregled izsledkov teh študij in prišli do presenetljivega odkritja: uživanje kave se je, tudi če pijemo večje odmerke tega visokooktanskega napitka, pokazalo kot razmeroma varno za večino odraslih oseb. Skuhalo pa se je še večje presenečenje. Skodelica ali dve kave, nemara celo tri so lahko celo koristne za vaše zdravje. Poročila eno za drugim navajajo povezavo pitja kave s “stranskimi” koristmi za zdravje, ki ga prinaša. Po enem od njih pivci kave zmanjšujejo možnost za nastanek žolčnih kamnov. Drugo pravi, da pitje kave zmanjšuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni. Prvo je poročilo znanstvenikov s kalifornijske univerze v Irvinu, ki so preučevali zdravje in navade več kot 13 tisoč prebivalcev upokojenske skupnosti, in sicer več kot enaindvajset let. Pri upokojencih, ki so popili vsaj eno skodelico kave na dan, je bila možnost, da bodo umrli, za celih deset odstotkov manjša. Alan Leviton, epidemiolog s harvardske medicinske univerze, ki že skoraj petindvajset let preučuje študije in raziskave o kavi ter popije po dve skodelici kave na dan, pravi, da že leta obstajajo dokazi o koristnih učinkih kave. Na drugi strani so v študijah vedno izhajali iz domneve, da je kava najbrž škodljiva, zato so se bolj usmerjali na iskanje negativnih posledic na zdravje.

Dehidracija

Ker se krepi izločanje urina, kofein pospešuje izločanje tekočine iz telesa. Zato napitki s kofeinom pravzaprav izzivajo in ne gasijo žejo. Posledica vsega tega je vse večja dehidracija organizma. Zato je jasno, da mladi, ki gasijo žejo z energetskimi napitki, pravzaprav škodujejo svojemu organizmu.

Pogosto so bili v zmoti

Starejše študije so kazale na povezavo med pitjem kave in rakom, dokler niso raziskovalci podrobneje preučili podatke in odkrili, da je pravi krivec pravzaprav cigareta ob kavi in ne pitje kave. Zdaj se začenjajo zbirajo dokazi, da je pitje kave lahko celo koristno, toda potrebna bo določena kritična masa rezultatov v drugi smeri, preden se bo razmišljanje začelo spreminjati. Toda spremembe so že nastopile.

Proti žolčnim kamnom?

Ena od prvih dobrih novic o kavi se je pokazala, ko so laboratorijski raziskovalci ugotovili, da kofein lahko skrči žolčne kamne kalcificirane kamenčke, ki včasih povzročijo napad, ki ga spremljajo hude bolečine. Epidemiologa Michaela Leitzmanna je zanimalo, ali redni pivci kave lahko znižajo tveganje za nastanek bolezni žolčnika in žolčnih kamnov. S kolegi je pregledal podatke o zdravju in prehrani, ki so jih zbrali v treh desetletjih pri več kot 46 tisoč moških in več kot 80 tisoč ženskah. Pokazalo se je, da so bili žolčni kamni pri pivcih kave manj pogosti kot pri tistih, ki so se kavi izogibali.
Omenjene študije sicer ne dokazujejo vzroka in učinka. Lahko da pivci kave počnejo še kaj drugega, čemur bi lahko pripisali zniževanje tveganja. Kljub temu imajo podatki že zaradi velikosti vzorca več kot 125 tisoč ljudi svojo težo. In učinek je bil odvisen od odmerka več kave ko so ljudje spili, manjše so bile njihove možnosti za nastanek žolčnih kamnov. Pri tistih, ki so pili po eno skodelico kave na dan, je bilo tveganje manjše za 13 odstotkov, pri tistih, ki so pili po dve, je bilo manjše za 21 odstotkov, pri ljudeh, ki so spili po štiri ali več skodelic kave na dan, pa je bilo tveganje manjše za 33 odstotkov.

Manjše tveganje za parkinsonovo?

Druga dobra novica je bilo filtriranje. Na temelju podatkov iz študij, opravljenih na isti populaciji, so še ugotovili, da so imeli moški pivci kave manjšo možnost za razvoj parkinsonove bolezni, stanja, ki moti možganski nadzor nad gibanjem in ravnotežjem. Tudi pri ženskah so ugotovili koristi. Toda medtem ko so se zdeli moški bolj zaščiteni pred parkinsonovo boleznijo, če so spili več kave, so se koristi pri ženskah pokazale, če so pile po eno do tri skodelice kave na dan. V naslednji analizi je epidemiolog Frank Hu ugotovil, da pivci kave znižujejo tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Moški, ki so spili po šest skodelic kave na dan, so prepolovili tveganje za nastanek bolezni v primerjavi s tistimi, ki so kavo pili samo občasno. Ženske so znižale svoje tveganje za približno 30 odstotkov. Lahko da so ti izsledki gola naključja, toda čedalje več študij potrjuje prednosti pitja kave. Ko so raziskovalci na oddelku za vojne veterane v Honoluluju pregledali podatke o več kot osem tisoč moških, ki so jim sledili več kot tri desetletja, so ugotovili, da so pivci kave znižali tveganje za razvoj parkinsonove bolezni. V študiji, ki je zajela 17.111 moških in žensk, leta 2002 objavljeni v britanski medicinski reviji The Lancet, so nizozemski raziskovalci poročali, da ljudje, ki popijejo po sedem skodelic kave na dan, prepolovijo tveganje za razvoj diabetesa v primerjavi s tistimi, ki spijejo po dve skodelici ali manj. Å vedska študija, objavljena 2004, ki je kar 18 let zasledovala 1361 žensk, je odkrila naslednje: več kave ko popije ženska, manjše so njene možnosti za razvoj sladkorne bolezni.

Kje se skriva kofein

Kokakola 130 mg
Pločevinka energetske pijače (250 ml) 90 mg
Espresso (45 ml) 100 mg
Turška kava (85 ml) od 40 do 70 mg
Skodelica kave brez kofeina od 3 do 4 mg
Ledeni čaj (300 m) 50 mg
Indijski čaj (200 ml) od 50 do 70 mg

Kaj je pravzaprav v skodelici kave?

Kofein je njena najbolj znana sestavina, toda kava je kemično zelo zapletena, zato skodelica kave vsebuje na stotine snovi, od katerih jih nekaj šele začenjamo spoznavati. Kofein v kavi je razlog, da se ji nekateri ljudje popolnoma izogibajo ali pa uživajo dekofenizirano različico. Ironično, toda prav kofein je glavni “krivec” za nekatere zaščitne lastnosti kave. V Leitzmannovi študiji o žolčnih kamnih, na primer, je bilo z znižanim tveganjem povezana kava s kofeinom in ne dekofenizirana različica. Tudi študije o parkinsonovi bolezni so ugotavljale, da zaščito ponuja kofein (v obeh študijah so ugotovili, da tveganje znižuje tudi uživanje kofeina iz drugih virov, kot so čaj ali kola).

Bogat vir antioksidantov

Kava se je izkazala tudi kot bogat vir antioksidantov, snovi, ki jih najdemo v sadju ter zelenjavi in ki zavira škodo, ki jo celicam povzročajo reaktivni kisikovi atomi. Antioksidanti sestavljajo okoli deset odstotkov nepraženih kavnih zrn, kofein pa le približno odstotek.

Kvinidi

Druge, na novo odkrite snovi, bodo najbrž pomagale razložiti zmanjšano tveganja za razvoj sladkorne bolezni pri pivcih kave. Znanstveniki raziskujejo snovi, imenovane kvinidi, ki so za kavo edinstveni in nastajajo med postopkom praženja. Kot kaže, kvinidi izboljšujejo sposobnost jeter, da presnavljajo glukozo, kar lahko ohrani ravni krvnega sladkorja na enotni stopnji, to pa nas varuje pred diabetesom. Nemški raziskovalci z Univerze v Münstru so nedavno poročali o odkritju antioksidanta, imenovanega metilpiridin, ki ga najdemo skoraj izključno v praženih kavnih zrnih in ki lahko pomaga v boju proti raku.
Raziskave o antioksidantskih močeh kave se šele začenjajo, toda zgodnje ugotovitve so spodbudne. S študijo, ki so jo lani opravili angleški strokovnjaki z Univerze v Glasgowu, so ugotovili, da kava vsebuje takšne ravni antioksidantov, kot jih najdemo v črnem čaju, in da posebna mešanica antioksidantov v kavi lahko hitreje preide v krvni obtok. V študiji, ki so jo opravili na Norveškem, domovini strastnih pivcev in ljubiteljev kave, so ugotovili, da kava vsebuje več antioksidantov kot karkoli drugega na našem jedilniku.
Å e nekaj me je zanimalo:

Kaj daje kofeinu v kavi njegov učinek?

In ali nas kofein dejansko ohranja budne, celo bolj storilne? Zgodaj zjutraj je to pijača, ki jo največkrat popijemo. In roko na srce, ne zaradi njenega antioksidantskega učinka, marveč zaradi poživljajočega učinka kofeina..
Kofein deluje tako, da blokira receptorje snovi, imenovane adenozin, ki sicer spodbuja spanje. Raven adenozina čez dan narašča. Dlje ko ste pokonci, višje ravni adenozina boste dosegli. Z blokiranjem receptorjev adenozina se kofein zoperstavi zaspanosti, zaradi česar se ljudje počutijo bolj budni in pozorni. Zaradi kave ne bomo pametnejši, lahko pa izboljša hitrost in točnost našega mentalnega odgovora. Skrbno odmerjanje kofeina bi lahko izboljšalo delovanje in preprečilo nesreče pri ljudeh z dolgimi delavniki, kot so medicinski delavci, gasilci in reševalci. Večina ljudi pa uživa kofein popolnoma napačno, in sicer tako, da spije skodelico ali dve zjutraj. To je pravzaprav zadnje, kar potrebujemo, saj je zjutraj raven adenozina najnižja. Bolje je začeti piti kavo sredi dneva in jo odmerjati skozi popoldan, seveda če je vaš cilj ubraniti se zaspanosti.
Toda milijoni odvisnikov od kave se vendar ne morejo motiti in verjetno imajo kak razlog za to, da je njihova prva jutranja misel posvečena kavi. Seveda obstaja, in sicer stanje, imenovano spalna lenobnost. Nekateri ljudje imajo večje težave pri prehodu iz spanja v budnost. Trpijo za nekakšno motnjo mentalne funkcije, včasih še dve uri po tem, ko se zbudijo. Kofein v kavi pospeši ta proces.

Nevarne kombinacije

Mešanje alkohola z napitki, v katerih je kofein, lahko povzročijo veliko škodo. Ko so pred nekaj leti na Å vedskem ugotovili, da so trije mladi ljudje umrli zaradi mešanja energetskih napitkov in vodke, so se zdravstvene službe v vseh medijih oglasile z opozorilom, da mešanje alkohola in energetskih napitkov lahko pripelje do številnih zdravstvenih težav.

Ali obstaja kak razlog, zakaj ne bi ljubili kave?

Pravzaprav jih je malo. Ljudem z nerednim srčnim utripom pogosto svetujejo, naj se izogibajo kofeinu, zaradi skrbi, da bi to lahko poslabšalo aritmijo. In če imate težave s spanjem, poskusite zmanjšati uživanje kofeina, da bi se prepričali, ali je to tisto, kar vas moti na poti do vašega počitka.
Pogosti so tudi nasveti nosečnicam, naj omejijo uživanje kofeina iz vseh virov. Razlog je v tem, da kofein povečuje tveganje za splav, čeprav se glede tega ne strinjajo vsi strokovnjaki. Eden od signalov zdrave nosečnosti je, da nosečnica začasno izgubi okus za kavo. S pretiranim uživanjem kofeina je povezana tudi nizka porodna teža in ker kofein prehaja v materino mleko, pediatri svetujejo doječim materam, naj se izogibajo pitju kave.
Glede na zadnje dobre novice o kavi, bi vprašanje verjetno morali obrniti. Ali naj ljudje, ki ne pijejo kave, razmislijo o tem, da bi si natočili skodelico ali dve?

Aritmija

Pijačam, ki vsebujejo kofein, kot so kava, energetski in kola napitki, bi se morali izogibati preobčutljive osebe, otroci in nosečnice. Predoziranje s kofeinom, zlasti če ga mešamo z alkoholom, lahko izzove aritmijo ali nepravilno bitje srca, a tudi kardiovaskularni kolaps.

Kava ni univerzalni napitek

Spodbudna kot so zadnja dognanja, jih vendarle morajo potrditi še druge študije. Znanstveniki morajo bolje razumeti, kaj je v kavi in kako deluje na telo. Konec koncev bodo zlasti za resne bolezni, kot sta parkinsonova in diabetes, aktivne snovi, odkrite v kavi, najbrž sintetizirali v zdravila, tako da bo mogoče odmerek skrbno vzdrževati. Nekaj farmacevtskih družb je že začelo raziskovati te možnosti. Kar zadeva antioksidante, jih lahko dobite v vrsti živil, od čajev do pomaranč. Če spadate med tiste, ki že uživajo v skodelici ali dveh, so zadnje ugotovitve še en razlog za slavljenje čutne naslade, ki jo daje kava. Sporočilo je, da pitje kave za večino ljudi ni nevarno. Če pa se bo pokazalo, da je to nekaj koristnega, toliko bolje.

Učinek kave na Balzaca

Znanstveniki niso prvi, ki so odkrili vrline “brnenja”, ki ga dobimo od pitja kave. Pisatelji so jo slavili že dolgo tega. Honore de Balzac je na primer rekel, da se, ko popije skodelico kave, “takoj zgodi splošna zmešnjava ideje se začnejo premikati kot bataljoni velike vojske na bojnem polju, stvari, ki se jih spomnimo, začnejo prihajati v hrupnem galopu, lahka konjenica prispodob ustvari veličastno spremembo… vzide nasmeh in papir je prekrit s črnilom …”

Usodna kombinacija

Mladi so zelo hitro sprejeli energetske napitke, v prepričanju, da jih lahko pijejo v neomejenih količinah. Napitki, ki dajejo moč, so postali zelo modni in trendovski. Toda proizvajalci niso predvideli mešanje teh napitkov z alkoholom, a tudi tega ne, da je veliko oseb občutljivih na alkohol in kofein.

Stimulans in depresant

Znani so medsebojni vplivi zdravil in alkohola, in vsi vemo, da jih ne smemo mešati. Čeprav energetski napitki niso zdravila, so dogajanja v organizmu podobna. Dve nasprotji se ne prenašata kofein je stimulans (spodbuja dejavnost), alkohol pa je depresant (umirja). Torej oba delujeta na možgane. Če pa jih uživamo v večjih količinah (in mladi to pogosto počnejo), ima to lahko za posledico tudi srčno-žilni napad. Kdor ga preživi, teh dveh snovi zagotovo ne bo več mešal. Toda nista sporna samo kofein in alkohol v napitkih. V energetskih napitkih pogosto najdemo tudi efedrin, ko pa se pomešajo te tri snovi, je njihovo delovanje podobno delovanju ekstazija. Do naglega kolapsa ni več daleč. V ZDA so tako prepovedali uporabo efedrina, dejanske učinke kofeina na organizem pa so odkrili šele nedavno.

Kofein in glavobol

Skodelica espressa vsebuje približno 60 mg kofeina, liter kola napitka približno 130 mg, v eni pločevinki (250 ml) energetskega napitka pa je približno 90 mg kofeina. V čaju poleg kofeina najdemo še druge alkaloide, kot sta teofilin in teobromin. Od čokolade do toplega kakava, vsi izdelki, katerih glavna sestavina je kakav, tudi vsebujejo kofein. Ne gre pozabiti, da je kofein sestavina številnih sredstev za lajšanje bolečine (v količinah od 60 do 200 mg), a tudi, da kofein v velikih količinah lahko povzroči glavobol.

Učinek po 15. minutah

Že četrt ure po tem, ko smo spili napitek, kofein pride v kri. Ker deluje spodbuja centralni živčni sistem, pospešuje delovanje srca, zaradi česar je telo bolje oskrbovano s kisikom.

Za boljše razpoloženje

Kofein pospešuje porabo kalorij, dihanje, izločanje urina in želodčne kisline. Potem ko smo zaužili kofein, zelo hitro pride do izboljšanja razpoloženja, boljše koncentracije in motivacije (blaga evforija), toda takšno stanje traja razmeroma kratek čas, od 30 do 60 minut. Tedaj nastopi druga, depresivna faza. Večji odmerek kofeina stanja ne izboljša, ampak ga poslabša; pogosteje ko se uporablja, slabše deluje. Če spijete štiri pločevinke energetskega napitka, boste vnesli v telo približno 350 mg kofeina, kar je dovolj za evforijo v prvi, depresijo v drugi in nespečnost v tretji fazi.

Razbijanje srca in bes

Mednarodni Olimpijski odbor obravnava kofein kot drogo in kaznuje tekmovalca/tekmovalko, če v urinu najdejo velik delež te snovi. Koncentracija do 12 mg/l je sprejemljiva, toda kar je več od tega, že velja za doping. Po osmih skodelicah močne kave lahko dosežemo koncentracijo tudi do 700 mg/l. Kot stimulans lahko kofein odloži občutek utrujenosti. Deluje še bolje, če več dni pred tem nismo zaužili nobenega napitka, ki bi vseboval kofein (kava, čaj, kola). Povprečno občutljiv človek lahko prenese dnevni odmerek od 100 do 130 mg kofeina (to je enako dvema, trem skodelicam kave ali eni in pol pločevinki energetskega napitka), če pa zaužijemo dvakrat, ali celo trikrat večjo količino, pride do nespečnosti, migrene, razbijanja srca in napadov besa, kar so zanesljivi znaki, da je prišlo do zastrupitve.