STRES

Stres je del našega vsakdanjika, naj bo psihični oziroma čustveni ali telesni. Medicina dolgo ni mogla potrditi ali zanikati povezave med stresom in srčnimi boleznimi. Danes strokovnjaki potrjujejo, da stres v resnici negativno vpliva na človekovo zdravje.
Stres je del našega vsakdanjika, naj bo psihični oziroma čustveni ali telesni. Medicina dolgo ni mogla potrditi ali zanikati povezave med stresom in srčnimi boleznimi. Danes strokovnjaki potrjujejo, da stres v resnici negativno vpliva na človekovo zdravje. Toda ker smo si ljudje različni, se na stres različno odzovemo. Nekatere vrste so za nas celo koristne, kadar pa se stres nenehno ponavlja in ga ne obvladujemo več, je resno ogroženo naše zdravje.

Poslovneži sredi štiridesetih let, ki skrbijo za svoje zdravje, jedo zdravo hrano in celo redno telovadijo, se lahko nenadoma spopadejo s srčno boleznijo, ko jih zadene infarkt. Navadno slišimo, da tak človek živi napeto, stresno, da je stalno pod pritiskom, od njega veliko zahtevajo (ali pa zahteva sam od sebe). V stresnih okoliščinah se človeško telo nemudoma odzove z alarmom. Vse telo, vsi procesi v njem se prilagodijo stanju, da stres obvladajo ali se mu izognejo. Zaradi stresa začne žleza hipotalamus sproščati hormone, predvsem adrenalin in kortizol. Ta hormona vplivata na nekatere presnovne procese v telesu, da se telo lahko pripravi na spopad.

Pri tem začne srce pospešeno utripati, poviša se krvni tlak in poveča sproščanje glukoze, da telo dobi dodatno energijo. Sistemi, ki trenutno niso bistvenega pomena, so začasno »izključeni« (na primer imunski ali prebavni sistem). Telo se le počasi vrača v normalno stanje. Enkraten stres človeku ne bo škodoval, toda če je nenehen in se sproščanje adrenalina in koritzola ponavlja, lahko to telesu škoduje. Najprej nastanejo prebavne motnje (prebavni sistem je med stresom »izključen«) in poveča se občutljivost za bolezni (ker je »izključen« tudi imunski sistem). Ljudje, ki so v nenehnem stresu, so pogosteje bolni, nalezejo se vsakega virusa ali bakterije.

Neopazen sovražnik zdravja

Največ škode daljši ali nenehno ponavljajoči se stres naredi srcu in žilam. Stalno povišan adrenalin povzroči povišanje krvnega tlaka in srčnega utripa, srce pospešeno in z večjo silo črpa in pošilja kri po telesu, kar poškoduje tudi žile. To so tudi glavni vzroki za nastanek bolezni srca in ožilja. Dlje časa povišana raven kortizola vpliva na višjo vsebnost glukoze v krvi in posledica je lahko sladkorna bolezen. Sladkorni bolniki pa so v precej večji nevarnosti za bolezni srca in ožilja oziroma za možgansko kap.

Težava je, da ljudje niti ne opazijo, da so v stresu. Hitijo naprej opravljat svoje delo, čutijo nadležen pritisk (dostikrat so to časovni roki) in imajo navsezadnje celo vrsto zdravstvenih težav, a jih ne povezujejo s stresom. Ne morejo spati (in to nadlogo odpravljajo z uspavali, kar pomeni zdravljenje posledice in ne vzroka), so zaprti ali imajo drisko, bolita jih trebuh in glava, so utrujeni, depresivni in tudi jezni. Veliko ljudi v stresu plane po hrani in poje več, kot bi potrebovali. Drugi spet kadijo cigareto za cigareto. Izogibajo se družbi, so zlovoljni in vedno pripravljeni na prepir.

Najlaže je reči, da naj se stresu izogibamo, pa bomo zdravi. Na žalost življenje v moderni dobi tega ne dopušča. Namesto tega se je treba naučiti obvladati stres s katero od mnogih tehnik. Nekateri imajo sistem obrambe pri stresu vgrajen v svoj značaj, so po naravi bolj potrpežljivi, vzamejo si čas za razmislek, ne reagirajo kar »na prvo žogo« in niso tekmovalni. Drugi so nasprotje tega in razumljivo je, da so dojemljivejši za škodljive posledice ponavljajočega se stresa. Mnogokrat stres tudi sami povzročijo. Dovolj bo, če se zapeljete na cesto, in videli boste, kaj vse ljudje počno za volanom.

Zanimivo je, da so nekatere raziskave pokazale, da ljudje, ki nimajo življenjskega partnerja, umrejo prej kot tisti, ki živijo v bolj ali manj ljubeči zvezi. To dokazuje, da nekaj čustvenega stresa (kajti v vsaki zvezi pride do prepirov) navsezadnje koristi zdravju. Partner pomeni tudi čustveno podporo, pomoč, kar zagotavlja čustveno stabilnost. Druge raziskave pa so pokazale večjo smrtnost med ljudmi, ki so doživeli kakšno večjo spremembo v življenju (na primer smrt v družini, ločitev, izguba službe ali selitev, nosečnost, upokojitev, finančne težave). Ljudje, ki se hitro razjezijo in so velikokrat sovražno naravnani, pogosteje zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi.

Boljše obvladovanje, manj infarktov

Na univerzi Duke v ameriški zvezni državi Severna Karolina so izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali bolniki s koronarno boleznijo. Naučili so jih nekaj tehnik obvladovanja stresa, poleg tega so opravili shujševalni program, nadzorovali so jim kri (predvsem raven maščob), kadilci pa so imeli še poseben program odvajanja od kajenja. Ugotovili so, da je te srčne bolnike prizadelo bistveno manj srčnih infarktov kot njihove sotrpine, ki se tega programa niso udeležili.

Tudi kardiologi, zdravniki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem srčnih bolnikov, pravijo, da tehnike obvladovanja stresa dobrodejno vplivajo na zdravje bolnikov in zmanjšujejo nevarnost srčnega infarkta. Med najpriporočljivejšimi načini za obvladovanje stresa je redna telovadba, ki ne le odpravlja nenehno ponavljajoči se stres, temveč tudi krepi srce in v celoti izboljša človekovo zdravje. Seveda je tehnik, kako se spopasti z napetostmi in s pritiski današnjega življenja, zelo veliko.

Zanimiv predlog je pisanje dnevnika. Pišemo lahko v zvezek ali na računalnik, pravijo psihologi. Toda tak dnevnik ni zgolj posnetek dogodkov. Zapisovali naj bi si svoje misli, občutke, pa tudi svoje sanje, želje, strahove, predvsem pa vse dobro, tudi to, za kaj vse smo hvaležni. Tako človek razišče svoj miselni svet ter prečisti svoje misli in čustva. To mu da možnost poglobljenega poznavanja sebe in svojih odzivov, kar v travmatičnem trenutku pripomore, da se lažje spopade s položajem, v katerem se je znašel. V raziskavi so dokazali, da pisanje dnevnika zmanjša pogostost napadov astme, artritisa in marsikatere druge bolezni, zbistri misli, krepi imunski sistem in odpravlja negativne učinke stresa.

Jana, št. 30, 28.7. 2009